Tina Vrščaj, 1.b
VSEBINA
1. Uvod
2. Material in metode dela
3. Razprava
4. Zaključek
5. Priloga (skice faz mitoze)
1. UVOD
Pri tej vaji smo opazovali različne faze delitve celičnega jedramitoze: profazo,
metafazo, anafazo in telofazo. Teoretično smo potek mitoze že prej poznali, tokrat pa smo
različne faze videli tudi na lastne oči, da smo vse skupaj bolj razumeli. Celice so bile
rastlinske, od rastnega dela korenine.
Raziskave so kvalitativne.
2. MATERIAL IN METODE DELA
Material
preparat
Pripomoček: mikroskop
Metode dela
1.Že pripravljen preparat, na katerem so bile rastlinske celice v različnih fazah mitoze, smo
opazovali z mikroskopom pri veliki povečavito je 280
*.
3. RAZPRAVA
Videli smo torej faze delitve celičnega jedra.
Evkariontske celice imajo bolj zapleteno zgradbo kot prokariontske celice. Tako je tudi
delitev evkariontskih celic mnogo bolj zapletena.
Delitev evkariontskih celic sestoji iz delitve jedra (mitoze, meioze) in delitve citoplazme
(citokineze).
Mitoza
Mitotska delitev celice je osnovni način razmnoževanja enoceličnih organizmov ter
temelj za rast mnogoceličnih organizmov, ta pa pogoj za nespolno razmnoževanje, kot sta
delitev ali brstenje.
Poteka v več zaporednih stopnjah. Te so profaza, metafaza, anafaza in telofaza. Med
dvema mitozama pa je celica v interfazi.
Profaza: Nerazločne strukture znotraj jedra se začnejo preoblikovati. Iz njih se začnejo tvoriti
kromosomi. Ti so v jedru tudi pred delitvijo, vendar kot zelo dolge, tanke, med seboj
prepletene in zato nerazločne niti. Preplet teh niti imenujemo kromatin. Med profazo se
kromosomi krajšajo in debelijo, kar imenujemo spiralizacija. Proces bi lahko opisali kot
večkratno zaporedno zvijanje: kromosom se najprej zvije v vijačnico, ta pa potem še nekajkrat
v različne zanke. Kromosomi, ki se pojavijo v profazi, so zgrajeni iz dveh enakih vzdolžnih
delov, ki ju imenujemo kromatidi. Pravimo da so dvokromatidni. Vsako kromatido tvori ena
molekula DNK. Kromatidi sta povezani na posebnem mestu, imenovanem centromer. V
celicah s centrioli so ti že v interfazi podvojeni, tako da sta v vsaki celici po dva para. V
profazi po dva in dva odpotujeta proti nasprotnima poloma celice. V citoplazmi se začnejo v
bližini centriolov oblikovati mikrotubuli nastajajočega delitvenega vretena, ki se podaljšujejo
proti nasprotnemu polu. Območje citoplazme v bližini centriolov zato lahko imenujemo tudi
organizacijski center mikrotubulov. Podoben center imajo tudi celice višjih rastlin, čeprav
centriolov ni. V pozni profazi (ki jo včasih razlikujemo kot posebno fazo mitoze
prometafazo)razpade jedrni ovojna membranske mešičke. Tako se lahko niti delitvenega
vretena podaljšajo do kromosomov in se nanje pritrdijo v predelu centromerov. Na vsak
kromosom se pritdijo niti z obeh polov delitvenega vretena. V pozni profazi jedrce postopoma
izgine.
Metafaza: Niti delitvenega vretena povlečejo kromosome v njegovo ekvatorialno ravnino. Če
opazujemo celivo s strani, je videti, kot bi bili kromosomi postavljeni v vrsto med obema
poloma vretena. V tej fazi so kromosmi najkrajši in najdebelejši, zato jih je najlažje prešteti.
Najlažje tudi opazujemo njihovo obliko.
Število kromosomov je pri posamezni vrsti organizmov načeloma stalno in zato vrstno
značilno. Kljub temu vrst ne moremo določati po številu kromosomov, saj je pri različnih
vrstah pogosto enako. Človek ima v svojih telesnih celicah po 46 kromosomov. Poleg števila
kromosomov so vrstno značilni zanki še njihova velikost, oblika in zgradba. V si kromosomi
v celici niso enako veliki. Prav tako imajo centromer na različnih mestih in so zato neenakih
oblik.
Anafaza: Kromatidi se končno ločita. Pri tem se vska dvokromatidni (materinski) kromosom
razdeli na dva enokromatidna (hčerinska), ki ju niti delitvenega vretena potegnejo proti
nasprotnima poloma. Anafaza je torej faza razdelitve in potovanja kromosomov.
Telofaza: Začne se, ko so kromosomi na nasprotnih celičnih polih. Dogajanje v tej fazi je
nasprotno kot v profazi. Delitveno vreteno postopno izgine, okrog vsake skupine
kromosomov se začne oblikovati jedrni ovoj. Kromosomi se razmotavajo (despiralizirajo) in
postajajo veno tanjši in daljši. Pretvarjajo se v kromatin. Istočasno se znotraj jedra oblikuje
jedrce.
4. ZAKLJUČEK
Mitoza je torej delitev jedra, pri kateri število kromosomov v hčerinskih jedrih praviloma
ostane enako kot v materinskem, s tem pa je tudi dedni material hčerinskih celic praviloma
enak dednemu materialu materinske celice; delimo jo na profazo, metafazo, anafazo in
telofazo.