NAS CASOPIS 390/30.1.2012
C
M
Y
K
42
42
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Skupne strani
Kakšno vodo pijemo?
Z vodo je podobno kot z elektriko: imamo jo za samoumevno. Ko pa jo zmanj-
ka, se življenje naenkrat zaustavi in premakne stoletje nazaj. Vemo pa tudi,
da brez vode ni življenja, zato je varovanje njenih virov bistvenega pomena
za zdravo življenje ljudi. V tokratnem prispevku smo po občinah povprašali
kakšno vodo pijejo njihovi občani in kakšen je njihov način upravljanja z
vodooskrbo.
Tako so ravnali tudi v horjulski občini, kjer
s tremi vrtinami pokrivajo vseh devet vasi
(le Koreno in Samotorica imata klasičen za-
jem vode). Ustanovili so režijski obrat z eno
glavnih nalog, da na področju vodooskrbe
naredi red. Kot pravijo na občini, to ni nji-
hova kaprica, temveč jih je k temu pripeljalo
dejstvo, da so zahteve služb inštitucij, ki be-
dijo nad njimi, začele postavljati vedno bolj
stroga merila in dosledno izvajanje predpi-
sov. Konec koncev je za kvaliteto vode in s
tem povezanim zdravjem ljudi odgovoren
župan, zato mora občina imeti pregled nad
vodovodi in posledično spoštovati zakonska
določila.
O temu, da bo potrebno predati tako imeno-
vane vaške vodovode v občinske roke, se je
govorilo že dolgo časa. Občina je v to kislo
jabolko ugriznila v lanskem letu. Da bi bil
prehod čim manj »boleč«, so v večini prime-
rov za upravljavce vodovodov določili kar
tiste osebe (z njimi so podpisali podjemne
pogodbe o delu), ki so že sedaj upravljale z
njimi. Kot pravijo na občini, sistem, ki so si
ga zastavili, dobro deluje.
Vsekakor pa kvalitetne vode ne prinese le
bedenje nad sistemom, marveč so potrebne
tudi investicije. V horjulski občini se lahko
pohvalijo, da so teh v zadnjem času naredi-
li kar nekaj in s tem posledično prispevali
h kvalitetnejši vodi. Vzporedno s prenosom
vodovodnih sistemov na občino, se je poeno-
tila tudi cena. Ta še zdaleč ne zadostuje za
poslovanje vodovoda v zelenih številkah, a
mogoče tudi na srečo občanov (ali pa tudi ne)
je država dvig cen zaenkrat zamrznila.(gt)
»Naša voda je ena kvalitetnejših vod v Sloveni-
ji,« pravi Andrej Treven z vrhniške komunale,
kjer skrbi za področje vodovodov, komunala
pa je upravitelj vodovodnih sistemov. »Ima-
mo tri vodovodne sisteme: borovniškega, po-
kojiškega in zaplaninskega. Borovniški napaja
tako rekoč vse tri občine, pokojiški in zapla-
ninski pa vsak svoje območje. Sistemi med se-
boj niso povezani, se pa dela na tem, da bi ne-
koč povezali borovniškega in zaplaninskega.«
Noben od sistemov ni oporečen, pravi Treven,
le pri zaplaninskem in pokojiškem so včasih
vzorci neskladni z zahtevami zdravstvenih
določil, zato je potrebna lokalna dezinfekcija.
»Res je včasih neskladen tudi kakšen vzorec
vode borovniškega vršaja, vendar je šlo v več-
ini primerov za infekcijo na uporabnikovem
sistemu in ne v samem sistemu vodovoda.«
Vode je zaenkrat dovolj za potrebe vseh treh
občin, vendar pa zakonodaja naroča še dodat-
ni vir, ki naj bi pokril približno ¾ potreb tre-
nutnega vira. V ta namen v borovniški dolini
potekajo raziskave za novo vrtino. Trenutni
rezultati naj bi bili ugodni – voda je kvalitet-
na, pretok vode pa je tudi zadovoljiv (verjetno
bodo potrebne tri vrtine).
Glede na to, da so na Vrhniki vodovodne cevi
zakopali že pred več kot stotimi leti, gre pri-
čakovati na celotnem sistemu tudi velike iz-
gube. »V letu 2010 smo beležili 34% izgube,
lani pa bo mogoče nekaj odstotkov manj. Si-
cer pa smo začeli s posebnim programom za
zmanjševanje izgub. Postavili smo štiri meril-
ne vodomerne jaške, katerih merilne naprave
so telemetrično povezane z našim nadzornim
centrom. Tako lahko v primeru okvare ugo-
tovimo vsaj na katerem območju je prišlo do
okvare, seveda pa po tem še vedno ostaja na-
tančno iskanje napake na terenu.« Za primere
»defektov« ima komunala posebno ekipo, ki
je v pripravljenosti 24 ur oziroma je njena hi-
trost reagiranja odvisna od vrste okvare in od
velikosti območja, ki je prizadeto.(gt)
Andrej Treven iz Komunalnega podjetja Vrh-
nika, ki skrbi za upravljanje večine vodovo-
dov v občinah Vrhnika, Borovnica in Log-Dra-
gomer.
Borovniški vršaj ima kvalitetno vodo
Večina območja občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer se napaja iz vode
iz Borovniškega vršaja. Meritve kažejo, da gre za kvalitetno vodo. Odlikuje pa
jo tudi lastnost, da jo je na voljo zelo veliko, zato v omenjenih treh občinah ne
boste tako hitro slišali poziva k varčevanju z vodo v sušnih poletnih mesecih
kot druge. Kljub temu pa že potekajo aktivnosti za novo vrtino.
Viri onesnaženja vode so lahko mikroorga-
nizmi, med njimi E-coli bakterije. Te so v
velikem številu vedno prisotne v človeškem
in živalskem blatu, zato njihova prisotnost v
pitni vodi kaže na onesnaženje s fekalijami.
Prav tako so indikator fekalnega onesnaženja
enterokoki in zelo odporni bacili clostridium
perfringens, ki lahko preživijo tudi ob klori-
ranju, kažejo pa na staro fekalno onesnaženje.
Pogosto v onesnaženi vodi najdemo tudi ko-
liformne bakterije. Te lahko kažejo na poško-
dovanost ali napake v omrežju ali na zajetju.
Sicer pa je pri spremljanju kakovosti pitne
vode zaradi najpogostejših akutnih posledic
največja pozornost posvečena ravno slednjim.
Zaradi uživanja vode, onesnažene s fekalni-
mi klicami, lahko zbolimo. Najpogostejše so
črevesna obolenja. Okužbe lahko potekajo v
različnih oblikah, v redkih primerih se pojavi-
jo resni zapleti. Kadar so ugotovljene bakte-
riološke neskladnosti, je vodo potrebno pre-
kuhavati vsaj 3 minute. Po Pravilniku o pitni
vodi preverjajo še kemijske parametre v pitni
vodi, ki pokažejo na onesnaženost s kemični-
mi snovmi (pesticidi, svincem, nitrati,…), ki
lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi
ter indikatorske parametre, ki pa kažejo le na
splošno urejenost celotnega sistema. Komu-
nalno podjetje Vrhnika za ustreznost kako-
vost pitne vode skrbi s stalnimi monitoringi
ter notranjim nadzorom.
Kaj pa voda iz plastenke? Voda iz plastenke
je praktična predvsem na potovanjih, v izred-
nih razmerah in na območjih, kjer velja ome-
jitev oziroma prepoved uporabe pitne vode.
Ta voda je sicer nadzorovana po nekoliko
strožjih kriterijih glede mikrobioloških para-
metrov, predvsem zaradi tega, ker bi lahko
dlje časa stala, preden bi jo porabili. Vendar
zaradi tega še ni varnejša in boljša kot tista
iz pipe, saj so zahteve za kemijske snovi po-
polnoma enake, kot za vodo iz vodovodnega
omrežja. So pa vedno bolj pogoste debate o
škodljivosti plastičnih embalaž. Škodljive naj
bi bile plastike z oznakami številke 1, 3, 6 in 7,
saj se naj bi iz njih ob ponovnem polnjenju, če
je tekočina dolgo časa v plastenki ali izpostav-
ljena toploti, začele sproščati zdravju škodlji-
ve snovi. Na Inštitutu za varovanje zdravja
zagotavljajo, da je kakovost vode iz plastenk
in velikih posod oziroma balonov po kemijski
lastnosti primerna kakovosti vode iz pipe, a
hkrati poudarjajo, da v Sloveniji ni nobene
potrebe po pitju drage embalirane vode, saj je
voda iz pipe dovolj kakovostna.
Vesna Erjavec
Odločitev za to je padla,
ker je položaj Borovniškega
vršaja v območju večjega
tveganja onesnaženja, ob-
stoječe vodovodno omrežje
pa zaradi obsežnih poškodb
beleži tudi do 34% izgube.
V poznejšem obdobju sta iz
podprojekta žal izpadli ob-
čini Ig in Cerknica, Borov-
nica pa je skladno z načrti
konec leta 2010 že pristopila
k izvedbi raziskovalne vrti-
ne v Podstrmecu.
Kljub natančnim predhod-
nim geološkim raziskavam pri tem ni šlo brez težav, saj so nameravano 200 – metrsko vrti-
no po enem mesecu uspeli izvrtati le do globine 154 metrov. Po besedah inž. Jake Žibrata
iz Hidroconsultinga, izvajalci niso imeli dovolj močnega kompresorja, ki bi ob tako močnem
dotoku vode zmogel izmetavati nakopani material. Uspeh pa kljub preglavicam ni izostal,
saj so že na tej globini presegli načrtovano količino načrpane vode. »Hidrogeološke meritve,
črpalni poskus in analize so namreč pokazali, da bi lahko iz vrtine neprestano črpali 16 l/sek.
neoporečne vode s konstantno temperaturo 11,7 stopinje Celzija. S samo eno vrtino bi torej
lahko oskrbovali približno 7000 uporabnikov, glede na površino in debelino vodonosnika pa
je jasno, da bi lahko v dolini Prušnice zajeli tudi več kot 60 l/sek. podzemne vode, ki bi ob mo-
rebitnem onesnaženju nadomestila vodo iz vodarne Borovniški vršaj (kjer se trenutno načrpa
60-75 l/sek. – op.p.). Za bolj natančno opredelitev količine podzemne vode, ki bi jo lahko črpali,
bo treba izdelati še vsaj tri črpalne vrtine,« pa ugotavlja inž. Zvone Mencej. Vodozbirno zaled-
je območja obravnavanega dolomitnega vodonosnika meri dober milijon m2 (dolini Prušnice
in Otavščice), pri čemer je možnost onesnaženja minimalna, saj večino območja pokriva gozd,
edina potencialna onesnaževalca sta le vojaško skladišče s centrom za ravnanje s strelivom ter
kmetijske površine, kar naj bi v prihodnosti uredili z uredbo o vodovarstvenih območjih pred-
videnih zajetij z vrtinami. Obeti so torej dobri in kažejo, da se investicija v rezervni vodni vir v
dolini Prušnice izplača.
Glede na to, da se evropska finančna perspektiva zapira z letom 2015, se z izvedbo seveda
mudi. Martina Nartnik iz JP KPV pojasnjuje: »Zdaj smo v fazi, ko se bodo izdelovali PGD/PZI
projekti, hkrati pa se bo delala vloga za prijavo projekta.« Predinvesticijsko zasnovo za projekt
v višini dobrih 479.000 evrov (občinski prispevek bo 169.000 evrov) bo borovniški občinski
svet potrjeval že 15. decembra letos. Obenem na raziskovalni vrtini potekajo redna testiranja
načrpane vode, pri čemer so menda fizikalno-kemijske analize v redu, mikrobiološke pa so
do nedavnega nihale, dokler niso s kamero ugotovili lom cevi in jo sanirali. Odgovorne tako
na JP KPV kot na občini pa ob pogledu na izvedbene načrte menda že rahlo boli glava, saj naj
bi trasa vodovodne navezave na Borovniški vršaj potekala preko kar, beri in piši, 90 zasebnih
zemljišč. Želimo jim, da bi jim pridobivanje služnosti steklo vsaj tako hitro, kot iz nove vrtine
priteka kristalno čista pitna voda.
Damjan Debevec
Zajetje ob Prušnici lahko nadomesti
Borovniški vršaj
Borovnica je leta 2007 s ciljem pridobitve sredstev iz evropskih kohezijskih
skladov pristopila k medobčinskemu projektu »Čista Ljubljanica« - Dogra-
ditev in obnova vodovodnih sistemov ter sistemov odvajanja in čiščenja ko-
munalnih odpadnih voda na povodju srednje in zgornje Ljubljanice, v katerem
sodeluje trinajst občin. Leta 2009 so občine Borovnica, Vrhnika, Log-Drago-
mer, Postojna, Pivka, Ig, Brezovica, Cerknica, Logatec in Škofljica s skupno
pogodbo pristopile k izvajanju podprojekta Oskrbe s pitno vodo, del katerega
je tudi ureditev rezervnega vodnega vira v dolini Prušnice in navezava na ob-
stoječi vodovodni sistem Borovnica-Vrhnika-Log-Dragomer.
Voda iz pipe ali steklenice?
Onesnaženost voda je globalna težava, zato je pitje vode iz pipe vedno večja
redkost. V Sloveniji imamo za enkrat še srečo, da se lahko odžejamo neposred-
no iz javnega vodovoda. Kljub temu pa lahko v medijih pogosto zasledimo
informacije o onesnaženju zajetij vode. Preverili smo katere bakterije so viri
onesnaženja pitne vode ter ali drži, da je tudi voda, ki jo kupimo, zaradi ne-
varnih snovi v nekaterih plastenkah, škodljiva.
V horjulski dolini
nad vodovodi bedi občina
Dejstvo je, da bodo zaradi zakonskih določil, morali vsi vodovodi, ki pokriva-
jo območje z več kot 50 prebivalci, slej kot prej preiti pod okrilje občin. Prehod
ni enostaven, še posebej ne, kjer so vodovode z lastnim denarjem in rokami
gradili občani. Zato se večina občin odloča za postopen prehod, ki pri občanih
ne dviguje toliko prahu.