Adenovirusne infekcije

ADENOVIRUSNE INFEKCIJE

• 
  aviarni adenovirusi
  

• 
  glede pri katerih vrstah se pojavljajo jih uvraščamo v dva rodova
  
• 
  skupina I:
  
  • 
    virusi izolirani pri goskah, puranih, piščancih
    
  • 
    dihalne motnje in spremembe na prebavilih
    
  • 
    inkluzijski hepatitis (IBH)
    
  • 
    sindrom hidroperikarda (Angara disease – mesto v Pakistanu)
    
  • 
    nekrotični pankreatitis in erozije mlinčka
    
• 
  skupina II:
  
  • 
    povzročitelj hemoragičnega enteritisa puranov (HEV)
    
  • 
    spleen disease (MSD-povečana vranica) pri fazanih, adenovirusna splenomegalija pri piščancih
    
  • 
    ekonomska pomembna bolezen (HEV)
    
• 
  skupina III:
  
  • 
    povzročitelj sindroma padca nesnosti (egg drop sindrom EDS76)
    
  • 
    ima sposobnost aglutinacije eritrocitov piščancev, kokoši (sesalcev pa ne)
    

• 
  hemoragični enteritis puranov – HEV
  

• 
  akutna virusna bolezen puranov, običajno starejših od 4 tednov (pred tem imajo še maternalna Ig)
  
• 
  bolezen je bila prvič opisana v ZDA (1969), Minnesota, Texas in Virginia
  
• 
  okužba je povzročila ogrommno gospodarsko škodo, ocenjujejo na 3 miljone USD
  
• 
  1969 je bila 60 % mortalnost pri puranih → v nkej letih kasneje ugotovljena skoraj povsod
  
• 
  1998-1999 sum pri nas, vendar ga nismo dokazali
  
• 
  2005 dokazan tudi pri naših fazanih
  
• 
  MSD je bila prvič opisana v Italiji (prvi primer infekcije z adeno virusi skupine II v Evropi)
  
• 
  Serološke preiskave kažejo, da sta HEV in MSD razširjeni po celem svetu
  
• 
  HEV smo v Slo prvič potrdili v letu 2001, čeprav je bila bolezen opisana že nekaj let prej
  
• 
  karakteristično za HEV je, da se izredno hitro pojavi z depresijo, krvavim blatom in poginom
  
• 
  zaradi imunosupresivnega delovanja adeno virusa prihaja tudi do pogostih sekundarnih infekcij z E. coli in drugimi sekundarnimi infekacijami
  
• 
  visok pogin je zaradi sekundarnih infekcij
  
• 
  prvi pogin po okužbi za HEV je čez 14 dni, drugi pogin pa je zaradi sekundarne okužbe z E. coli
  

• 
  povzročitelj
  

• 
  adenovirus tip II
  
• 
  DNA virus brez ovojnice
  
• 
  ikozaedrične oblike
  
• 
  velikosti 70-80 nm
  
• 
  11 strukturnih prozeinov (za 6 proteinov vejo kaj delajo)
  
• 
  izredno rezistenten
  
• 
  70˚C ga uniči v 1 uri, 65˚C za 1 uro ga ne uniči
  
• 
  6 mesecev 4˚C, 4 tedne 37˚C
  
• 
  liofilizacija 1 teden 37˚C še ostane
  
• 
  občutljiv je na Na hipoklorid, 50 % kloroform in 50 % etil eter
  
• 
  v kontaminiranem nastilju ostane inaktiven več tednov
  
• 
  v fecesu še 4 tedne infektiven
  
• 
  razmnožuje se v celicah retikuloendotelialnega sistema: mononuklearne in primarne lifoidne celice, tudi v monocitih in makrofagih
  
• 
  deluje izredno imunosupresivno
  

• 
  patogeneza
  

• 
  do 13 dni so rezistentni na okužbo z ali brez maternalnih protiteles
  
• 
  naravni gostitelj
  
  • 
    purani, fazani, piščanci, tudi papige in prepelice
    
• 
  pri piščancih povzroča splenomegalijo
  
• 
  dve različni bolezni, vendar isti povzročitelj
  
• 
  HEV povzroča bolezen pri fazanih, infekcija z MSD pa je bila potrjena pri puranih
  
• 
  obolijo običajno purani stari 6-11 tednov
  
• 
  dan stare purane ne moremo okužiti
  
• 
  58 do 64 dneva se manifestira bolezen
  
• 
  najbolj pogosta starost ob kliničnih znakih je 7-9 tednov
  
• 
  purani mlajši od 13 dni ne obolevajo, četudi nimajo maternalnih protiteles
  
• 
  maternalna protitelesa sicer čitijo purana do 6 tedna starosti
  

• 
  okužba
  

• 
  najpogosteje oralna infekcija (stelja in feces), možno tudi kloakalna okužba
  
• 
  ni vertikalnega prenosa
  
• 
  inkubacijska doba
  
  • 
    5-6 dni (tudi preden opazimo prve krvave iztrebke)
    
  • 
    i/v 3-4 dni (eksperimentalno; aplikacija i/v → inkubacijska doba je krajša)
    

• 
  replikacija virusa
  

• 
  je imnosupresivni virus
  
• 
  makrofagi so nosilci virusa
  
• 
  puran poje virus → srečanje v iliovekalnih tonzilah → nato v BF
  
• 
  inkluzije v jedrih so značilni znak prisotnosti virusa
  
• 
  HEV se razmnožuje v retikoloendotelnih cellicah-pretežno mononuklearne in primarne limfoidne celice – IgM + B lifociti, makrofagi
  
• 
  replikacija je najobširnejša v vranici
  
• 
  v jedru inficiranih celic; intranuklearne inkluzije
  
• 
  1 dan po infekciji: lamina propria duodenuma, cekalne tonzile, bursa Fabricii
  
• 
  2 dan po infekciji: vranica
  
• 
  3-4 dan po infekciji: najobsežnejša replikacija vranica in ileocekalnih tonzilah
  
• 
  4 dan po infekciji: timus
  
• 
  prizadeta so cela prebavila, jetra, ledvica, periferna kri, levkociti, pljuča
  

• 
  klinični znaki
  

• 
  okužba z HEV se kaže v zelo variabilni prizadetosti živali kot tudi v mortalnosti
  
• 
  depresivnost
  
• 
  neješčnost
  
• 
  krvavi iztrebki; čokoladni drekci so znak na hemoragični enteritis
  
• 
  100 % prekužitev živali
  
• 
  kljub 100% prekuženosti, ne izkažejo vse znake okužbe
  
• 
  ♂ bolj občutljivi, več kliničnih znakov prisotnih
  
• 
  mortalnost: od 1-60%, v povprečju pa 5-20% odvisno od patogenosti povzročitelja
  
• 
  prvič je bil pri nas izoliran v Pivki
  
• 
  zamazanost okoli repa, zaradi driske
  
• 
  ko puran zboli je tipično, da jih noge ne držijo pokonci
  
• 
  pogin v 24 urah ali pa popolnoma ozdravijo
  

• 
  patološke spremembe
  

• 
  poginjene živali so običajno v dobri kondiciji (krma v golši), blede-anemija očesnih veznic
  
• 
  živali v dobri kondiciji (ker poteka akutno)
  
• 
  najbolj je prizadeto tanko črevo
  
  • 
    hemoragični enteritis-duodenitis
    
  • 
    krvava do črna vsebina v duodenumu
    
  • 
    nekroza membrane mukoze
    
• 
  najprej je povečana marmorirana vranica (lahko kot jajce veliko) nato pa zaradi regresije limfocitov se vranica zmanjša
  
• 
  povečana jetra
  
• 
  kongestija pljuč (rumene barve)
  
• 
  petehialne krvavitve po visceralnih opnah
  

• 
  patohistološke spremembe
  

• 
  pretežno na limfoproliferativnih organih in prebavilih
  
• 
  vranica
  
  • 
    hiperplazija bele pulpe
    
  • 
    limfoidna nekroza
    
  • 
    intranuklearne inkluzije v celicah (limfatične celice) bele pulpe vranice
    
  • 
    4-5 dan po infekciji najdemo v beli pulpi nekrotične spremembe, splenitis
    
• 
  timus, bursza Fabricii – limfoidna deplecija (podobno ki jo povzroča Gumbora virus), intranuklearne inkluzije
  
• 
  črevesje-duodenum: ishemična nekroza črevesnih resic in hemoragije
  
• 
  hemoragično vnetje-ni posledica razmnoževanja virusa, temveč posledica okvar endotela krvnih žil
  
• 
  v bistvu ni pravi hemoragični enteritis
  
• 
  intranuklearne inkluzije v lamini propriji, prav tako tudi v drugih organih
  

• 
  imunosupresivno delovanje
  

• 
  adenovirusi skupine II so limfotropni in lifocitopatski virusi
  
• 
  razmnožujejo se v B lifocitih in makrofagih (nosilci IgM), deplecija lifatičnega tkiva vranice, cekalnih tonzil, BF
  
• 
  aktivirani makrofagi in CD4 + T limfociti-citokini (IL-6, TNF)-masivna apoptoza
  
• 
  CD4 + T limfociti aktivirajo citokine in ti povzročajo apoptozo
  
• 
  kadar je okužba s HEV je slabši odgovor na vakcinacijo na NDV
  
• 
  okužba s TRTV zmanjša imunski odgovor na vakcinacijo proti HEV
  
• 
  večja dovzetnost za sekundarne infekcije (E. coli, mikoplazme, B. Avium, klostridialne infekcije)
  

• 
  imunost
  

• 
  ne glede na patogenost virusa je imunost zelo dolgotrajna
  
• 
  protitelesa najdemo že 3-5 dan po infekciji
  
• 
  protitelesa so še prisotna 40 tednov po infekciji
  

• 
  diagnostika
  

• 
  histološke spremembe: intranuklearne inkluzije
  
• 
  večje količine virusa v vranici in črevesju
  
• 
  izolacija je precej težavna
  
• 
  dokažemo lahko samo prisotnost virusa, ne moremo pa dokazati patogenega oz. nepatogenega virusa
  
• 
  limfoblastocidne celične linije MDTC-RP 19 (z Marekovim virusom spremenijo puranje limfocitne celice)
  
• 
  biološki poskus na puranih
  
• 
  molekularne metode (PCR)
  
• 
  protitelesa dobimo iz tkiv (vranico zmečkamo)
  
• 
  serološka diagnostika
  
  • 
    imunodifuzijski test ali imunskoencimski test
    

• 
  diferencialna diagnostika
  

• 
  kolibaciloza-hemoragični enteritis
  
• 
  corona virusne infekcije (zelo pogoste v Ameriki)
  
• 
  rdečica: podobne spremembe
  
• 
  razne septikemične infekciije (AI)
  
• 
  kokcidioza
  
• 
  zastrupitve s težkimi kovinami
  

• 
  preventiva
  

• 
  ceplejnje (samo žive vakcine):
  
  • 
    žive vakcine
    
    • 
      homogenat vranice puranov predhodno okuženih z avirulentnimi HEV ali MSD
      
    • 
      atenuirani virus na limfoblastoinih celicah
      
  • 
    v razvoju so sublimit vakcine in ovo vakcinacija
    
• 
  cepljenje med 4-6 tednom starosti
  
• 
  živali ne zbolijo v prvih nekaj dneh za HEV
  
• 
  po 14 dneh se pojavi obolenje za druge sekundarne bolezni, zaradi imunosupresivnih bolezni
  
• 
  odstranjevanje stelje in dobro razkuževanje
  
• 
  sekundarna obolenja: antibiotiki in vit K
  

• 
  tabela
  

Starost puranov	AGP HEV (2000-2001); št. pozitivnih/št. preiskanih
1-7 tednov (14 rej)	3/142
2-6 tednov (2 reji)	1/32
> 6 tednov (5 rej)	23/91

• 
  po 6 tednu se začne manifestirati bolezen
  

MARBLE SPLEEN DISEASE (MSD)

• 
  MSD
  

• 
  je bila prvič opisana v Italiji in to je bil tudi prvi primer infekcije z adeno virusi skupine II v Evropi
  
• 
  bolezen razširjena v ZDA, Kanadi in tudi pri nas (2005)
  
• 
  pojavlja se pri fazanih starih 3-8 mesecev
  
• 
  po nekaterih podatkih so fazani neobčutljivi na okužbo do starosti 4 tednov
  
• 
  vzorce se jemljejo od prostoživečih pticah in ekstenzivnih rejah
  

• 
  okužba
  

• 
  horizontalna, feces
  
• 
  fazanarije, ker je večja koncentracija živali na mejhnem mestu
  
• 
  pogin brez posebnih kliničnih znakov obolenja
  
• 
  mortalnost: 5-15%
  

• 
  patomorfološke spremembe
  

• 
  značilno povečana marmorirana vranica (hiperplazija retikoloendoretikularnih celic, itranuklearne inkluzije)
  
• 
  edem pljuč (pogin)
  
• 
  na prebavilih ni sprememb
  
• 
  živali poginejo zaradi kolapsa pljuč (kajti pride do edema in kongestije pljuč) kot na supresivno delovanje virusa
  

• 
  diagnostika
  

• 
  imunohistološke preiskave
  
• 
  imunoperoksidazni test
  
• 
  direktno IF
  
• 
  izolacija na celičnih kulturah
  
• 
  detekcija Ag-AGP test
  

• 
  preventivni ukrepi
  

• 
  preprečevanje sekundarnih obolenj
  
• 
  vakcinacija
  
• 
  mogoča je tudi vakcinacija pri fazanih, vendar se ne uporablja
  
• 
  vakcine so enake kot pri HEV
  

ADENOVIRUSI SKUPINE I

• 
  splošno
  

• 
  prisotni pri perutnini po celem svetu
  
• 
  ugotovljeni tako pri klinično zdravih kot tudi bolnih živalih
  
• 
  piščanci, purani, golobi, race, papagaji, fazani, prepelice
  
• 
  je ubikvitarec
  
• 
  so termostabilni
  
• 
  prenos
  
  • 
    verikalno in horizontalno
    
  • 
    izločajo v feceso 3 tedne po okužbi, iz sapnika, preko semena
    

• 
  adenovirusne infekcije skupine I pri piščancih
  

• 
  padec v nesnosti do 10 %
  
• 
  slabše izkoriščanje krme
  
• 
  respiratorna obolenja
  
• 
  tenosinovitis
  
• 
  ni bolezen, ki povzroča zaskrbljenost
  

• 
  gosi in race, prepelice, noji
  

• 
  gosi in race
  
  • 
    hepatitis
    
  • 
    respiratorne motnje: difteroidni traheitis, pljučnica, mortalnost 10-15 %
    
• 
  prepelice
  
  • 
    pankreatitis, respiratorne motnje
    
• 
  noji
  
  • 
    zamiranje embrijev 36-42 dni
    
  • 
    za okužbo občutljivi predvsem noji do starosti 3 tednov
    
  • 
    zavarovalnice nočejo zacarovati noje do 3 mesecev njihove starosti
    

INKLUZIJSKI HEPATITIS

• 
  prvič je bil opisan leta 1963 (Helmbold in Fraizer)
  
• 
  bolezen se ugotavlja pretežno v intenzivni reji perutnine
  
• 
  gostitelji
  
  • 
    IBH javlja pretežno pri brojlerjskih piščancih in matične jate
    
• 
  bolezen se javlja pretežno spomladi in poleti
  
• 
  verjetno vertikalno prenosljiva bolezen
  

• 
  klinični znaki
  

• 
  običajno je to bolezen mladih piščancev
  
• 
  izbruhi so bili ugotovljeni med 5-10 tednom starosti, večina izbruhov je pri 6-7 tednov
  
• 
  inkubacijska doba: 3-5 dni
  
• 
  klinično bolezen opredeljuje nenadni pogin (3-19 x večji kot v neprizadetih rejah)
  
• 
  mortalnost je običajno povečana za 3-5 dni, cca 0,5-1 % dnevno
  
• 
  izjemno hiter nenadni pogin
  
• 
  kumulativna mortalnost je od 2-10 %
  
• 
  mortalnost se lahko pojavi brez predhodne klinične slike obolenja
  
• 
  ko bolezen napreduje se pojavijo posamezne klinično obolele živali: depresija, bledikasta koža, kjer ni perja so hemoragije
  
• 
  potek bolezni je hiter, običajno traja 24 ur
  
• 
  podobno aviarni anemiji
  

• 
  patoanatomske spremembe
  

• 
  anemija, znižani Ht (od ½ do 1/10 običajnega) – posledica hemoragičnih sprememb v podkožju in mišičju
  
• 
  intramuskularne hemoragije, predvsem v področju tibije in prsnega koša
  
• 
  rumenkasto obarvana mišičnina – ikterus (okvara jeter)
  
• 
  aplazjia kostnega mozga, ki je rdečkast in želatinoza
  
• 
  krvavitve po seroznih opnah različnih organov
  
• 
  najbolj prizadeta jetra: povečana parenhimatozno degeneracijo in hemoragije
  
• 
  krvavitve pod jeterno kapsulo
  
• 
  spremembe na jetrih so najpogestejši zanki
  
• 
  srce (cca 10% prizadetih živali): hidroperikard, subepikardialne krvavitve in mlečni izgled epikarda – vnetje in edem
  
• 
  ledvica: povečana, bleda, rumeno obarvana
  
• 
  prisotna atrofija BF in vranice
  

• 
  histološke spremembe
  

• 
  v večini primerov okužbe z IBH gre spremembe na jetrih, BF, ledvicah in kostnem mozgu
  
• 
  kostni mozeg: aplazija kostnega mozga, izguba hematopetskih celic, ki jih nadomešča adipozno tkivo
  
• 
  na koži vnetne spremembe in hemoragije
  
• 
  jetra
  
  • 
    različne stopnje degenerativnih sprememb v jeternih celicah
    
  • 
    hiperplazija žolčnika-hiperplazija epitelnega sloja duktusa
    
  • 
    infiltracija primarnih limfocitov in plazmatk
    
  • 
    značilan je tudi prisotnost cawdry tip a intranuklearnih inkluzij
    

• 
  diagnostika
  

• 
  izolacija na kokošjih embrijih (5-7 dni)
  
• 
  karaktaristični plaki na horioalantoisni membrani, nekrotični hepatitis, bazofilne intranuklearne inkluzije
  
• 
  izolacija na kulturah embrinolnih ledvičnih celic
  
• 
  biološki poskus: inokulacija piščancev z rumenjakom inficiranih embrijov: ta povzroči v nekaj dneh karakteristične spremembe na jetrih v obliki hepatitisa in hemoragij, aplazija kostnega mozga in intramuskularne hemoragije
  

• 
  diferencilna diagnostika
  

• 
  aviarna anemija (hemoragični sindrom)
  
• 
  bolezen Gumboro – deplecija limfocitov
  
• 
  zastrupitve
  
• 
  hidroperikard (zaradi ascitesa)
  

• 
  zdravljenje in preventiva
  

• 
  ne obstaja
  

ANGARA

• 
  sindrom hidroperikarda (Agara disease)
  
• 
  adenovirus tip 1
  
• 
  prvič ugotovljen v Pakistanu 1987
  
• 
  Čile, Iran, Peru, Izrael
  
• 
  3-5 tednov stari piščanci brojlerji (najpogosteje) tudi golobi
  
• 
  okužba: verikalno in horizontalno
  
• 
  redko kdo dela izolacije virosov pri hidroperikardu
  

• 
  klinični znaki in patoanatomske spremembe
  

• 
  niso specifični
  
• 
  nenaden pogin
  
• 
  nasršenost perja
  
• 
  rumena mukoidna driska
  
• 
  povečana mortalnost tudi do 50%
  
• 
  trajanje bolezni: 9-14 dni
  
• 
  inkubacija 2-4 dni v eksperimentalnih pogojih
  
• 
  serozna tekočina v perikardu
  
• 
  kongestija in edem pljuč
  
• 
  nekroze po miokardu in jetrih
  
• 
  jetra in ledvica povečana in hiperemična
  

• 
  preventiva
  

• 
  ceplejnje z inaktiviranim homogenatom jeter
  

SINDROM PADCA NESNOSTI – egg drop sindrom

• 
  EDS 76
  

• 
  1976 je bila bolezen ugotovljena na Nizozemskem
  
• 
  do 70 % padca nesnosti zelo hitro
  
• 
  razširjena po vsem svetu, najverjetneje prenos iz rac
  
• 
  na živali se nič ne vidi
  
• 
  bolezen nesnic krakterizirana kot padec nesnosti, spremembe na jajčni lupini
  
• 
  v Slo tudi prisotna
  
• 
  zadnji izbruh v Trbovljah 10 let nazaj (hrana iz Bosne z virusom)
  

• 
  povzročitelj
  

• 
  adenovirus tip 3
  
• 
  ne aglutinira eritrocitov sesalcev
  
• 
  aglutinacija samo pri pticah, perutnini
  
• 
  DNA virus
  
• 
  brez ovojnice
  
• 
  ikozaedrične oblike
  
• 
  velikost 70-80 nm
  
• 
  13 strukturnih proteinov
  

• 
  občutljivost virusa
  

• 
  dokaj termostabilen za viruse, kar je precej težava
  
• 
  temperatura 60˚C ga inaktivira v 30 minutah, možno ga je uničiti z 0,5 % glutanaldehidom ali formaldehidom
  
• 
  neobčutljiv na kloroform, pH 3-10
  

• 
  naravni gostitelj
  

• 
  iz rac in gosi (ni kliničnih znakov) na kokoši (EDS)
  
• 
  bolj patogen za kokoši, ki nesejo jajca z rjavo lupino
  
• 
  race-blage motnje
  
• 
  japonske prepelice → padec nesnosti – malo
  

• 
  poti okužbe
  

• 
  najbolj po vertikalni poti
  
• 
  latentna oblika do spolne zrelosti in začetka nesnosti
  
• 
  s kontaminirano embalažo za jajca ali s kamioni
  
• 
  z blatom in drugimi izločki (nizka koncentracija virusa)
  
• 
  kontaminirana krma
  
• 
  i/m vakcinacije
  

• 
  patogeneza
  

• 
  p/o infekcija, nato razmnoževanje na sluznici rac
  
• 
  po 3-4 dneh viremija
  
• 
  po 7-20 dneh masovna replikacija v infundibulumu ovidukta → mehkužci (jajca brez lupine)
  
• 
  se ne razmnožujejo v prebavilih
  
• 
  delno se razmnožuje v limfnem tkivu
  

• 
  klinični znaki
  

• 
  pojav 7-20 dni po infekciji
  
• 
  živali so videti klinično zdrave
  
• 
  opazna inapetenca, vodeno blato-posledica vnetja ovidukta
  
• 
  jajca so vseeno oplojena
  
• 
  spremembe na jajcih
  
  • 
    razbarvanje jajčne lupine
    
  • 
    deformacije lupine
    
  • 
    pojav mehkužcev-jajc brez lupin
    
  • 
    voden beljak
    
  • 
    oplojenost in valilnost nista prizadeta
    
  • 
    hiter padec v nesnosti za 40%, 4-10 tednov
    
  • 
    povprečna izguba znaša 16-20 jajc na kokoš
    

• 
  patološkoanatomske spremembe
  

• 
  disfunkcija ovarija (ta je inaktiven)
  
• 
  atrofija ovidukta
  
• 
  edem uterusa, splenomegalija
  
• 
  ni pogina; usmrtitev po umetnih okužbah
  

• 
  patohistološke spremembe
  

• 
  intranuklearne inkluzije v steni ovidukta
  
• 
  edem lamine proprije
  
• 
  infiltracija mononuklearnih levkocitov
  
• 
  atrofija tubularnih žlez
  
• 
  degeneracija/deskvamacija epitelija uterusa
  

• 
  imunost
  

• 
  pri vertikalni okužbi ni imunskega odgovora, okužena pa so
  

• 
  diagnostika
  

• 
  klinična slika
  
• 
  patoanatomske spremembe
  
• 
  spremembe na jajcih
  
• 
  izolacija virusa na račjih embrijih (problem jih je dobiti, ker so sezonske – jih uvažamo iz Madžarske)
  
• 
  izolacija virusa na kulturi piščančjih ledvičnih celicah
  
• 
  serološke preiskave: 5-7 dni po infekciji AGP, HI, SNT, ELISA, IIF
  
• 
  humoralna imunost po imunizaciji v HI testu 8-9 log2, ob infekciji so titri višji več kot 12 problem: nekatere živali se serološko ne odzivajo
  

• 
  diferencialna diagnostika
  

• 
  IBV (ni drastičnega padca nesnosti in so znaki rspiratornega obolenja)
  
• 
  Salmonela
  
• 
  E. coli
  
• 
  tehnološke motnje (pomanjkanje krme in vode → drastičen padec nesnosti)
  
• 
  zastrupitve (drastičen padec)
  
• 
  vse bolezni, ki povzročajo padec nesnosti
  
• 
  uporaba kokcidostatika → izrazi padec nesnosti in razbarvanje lupine, kar je bolj markantno kot padec nesnosti
  

• 
  zdravljenje
  

• 
  ni zdravljenja
  
• 
  dodajanje vitaminov
  
• 
  obogatena krma s proteini
  

• 
  vakcinacija
  

• 
  inaktivirana oljna vakcina
  
• 
  vakcinacija pred prehodom v nesnost 14-16 teden starosti
  
• 
  pri nas cepi večino matičnih jat in tudi jate konzumnih nesnic
  
• 
  se prenaša na potomce
  

BRONHITIS PREPELIC

• 
  splošno
  

• 
  prepelice so divježivali, zato potrebujejo drugačno vzrejo
  
• 
  pri nas še bolezn ni bila ugotovljena
  
• 
  pojavlja se pri polintezivnih rejah (sistem ena prepelica na enega samca; če ješ prepeličja jajca si zdrav kot vidra )
  

• 
  epizootiologija
  

• 
  adenovirus tip 1
  

• 
  klinični znaki
  

• 
  odvisno od strosti
  
• 
  mlajša je žival, krajša je inkubacija
  

• 
  patomorfološke spremembe
  

• 
  vezane na spremembe pretežno na respiratorne organe
  
• 
  najbolj prizadeta traheja (traheitis)
  
• 
  BF: spremembe podobne Gumbora virusom pri piščancih
  

• 
  diagnostika
  

• 
  ???
  

• 
  preventivni ukrepi in zdravljenje
  

• 
  zapret jato za 1 mesec – inkubacijska soba