Arabci – domača naloga do petka, 21. 11. 2003
Yüklə 13,67 Kb.
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Mohamed
- Proces političnega združevanja Arabcev in proces širjenja islama sta potekala hkrati. Utemelji.
- Koran je za muslimane sveta knjiga. Religija je posegla na vsa področja človekovega življenja. Pet glavnih dolžnosti vsakega muslimana. Kdo so šiiti in kdo so suniti Koran
- Suniti
- Kaj je džihad Vladarji so pogosto izkoristili džihad za uresničevanje svojih osvajalnih načrtov. Razloži. Džihad
- Primerjaj največji obseg arabskega imperija z največjim obsegom rimskega imperija. V največjem obsegu je arabski imperij
- Ali lahko arabstvo enačimo z islamom Da in ne. Utemelji. DA
- Kdo so kalifi Predstavite arabsko državo. Kalifi
- Arabci
- Proces islamizacije je potekal v glavnem nenasilno. Zakaj
- Katere so bistvene značilnosti arabske arhitekture Gradili so mošeje z minareti
- SATAN
Arabci – domača naloga do petka, 21.11.2003
Arabci so se povezali šele v 7. stoletju, ker jih je takrat povezala vera, ki jo je ustanovil Mohamed. Mohamed je novo vero širil počasi, sprva ga je ljudstvo zavračalo, zato je celo pobegnil iz Meke v Medino (leta 622) in to je bil kasneje tudi začetek muslimanskega štetja let. Arabci so njegovo vero počasi sprejeli in se povezali med sabo, povezala jih je prav vera in takrat šele govorimo o enotnem ljudstvu, enotni religiji in politični povezanosti. Pred tem so živeli na velikem ozemlju Arabskega polotoka in so bili razdrobljeni pa različnih rodovno-plemenskih skupnostih, z novo vero pa so se počasi skupnosti povezale med seboj in osvajale vedno nova ozemlja in širila vero in kmalu se je povezal celoten Arabski polotok, kasneje pa so osvajanja nadaljevali preko S Afrike vse do vključno Španije.
Ko so Arabci osvajali nova ozemlja so ta ozemlja tudi povezali v svojo državo, hkrati pa so tem ozemljem in prebivalcem posredovali novo vero, t.j. islam. Prebivalci novih ozemelj so islam sprejeli, saj jim je obljubljal manjše davke, jih rešil suženjstva, jim podaril večjo varnost, zato so tudi bolj zaupali novi državi pod katere okriljem so se znašli. Na podlagi tega lahko trdimo, da sta proces političnega združevanja in proces širjenja islama potekala istočasno in odvisno eden od drugega.
Koran opisuje božja razodetja nadangela Gabrijela preroku Mohamedu. Zajema temeljna verska in družbena pravila in določila. Muslimanom narekuje stil življenja in ureja vsa področja družbenega življenja, od položaja žensk in moških, do položaja otrok, prehrane muslimanov, pravil lepega vedenja in oblačenja. Pet glavnih dolžnosti vsakega muslimana:
Šiiti so ortodoksni muslimani in teh je 10 % vseh muslimanov. Upoštevajo samo Koran, Sune pa ne. Živijo strogo po navodilih Korana, priznavajo krvno maščevanje in detomor deklic, ki jih drugi muslimani ne. Iz njihovih vrst izhaja največ verskih fanatikov med muslimani. Suniti so druga veja muslimanov, ki poleg Korana upoštevajo še njegovo kasneje dodano dopolnilo, Suno. Suna prepoveduje nekatere obrede in spremeni nekatere druge (npr. romanje v Meko). Suniti imajo milejši odnos do žensk - čeprav so jim še vedno strogo podrejene, se to ne odraža toliko kot pri šiitih, imajo tudi manj stroga pravil življenja (npr. glede oblačenja).
Džihad pomeni boj proti nevernikom oz. verska vojna. Vladarji so pri osvajanjih kot pretvezo uporabljali džihad, prebivalce dežel, ki so jih hoteli osvojiti so označili za nevernike, torej sovražnike islama. Ker se voditelji niso mogli opreti na nek določen sloj prebivalstva so se oprli na vero in s tem na vse prebivalce Arabske države. V imenu vere so osvajali vedno nova in nova ozemlja. Največja čast muslimanu v tistem času je bilo pasti za vero. Po smrti naj bi junake čakal paradiž, kjer se cedita med in mleko in kjer igra lepa glasba in nanje čaka 40 devic. S takimi obljubami so vojaki šli v boje in s tem pripomogli k osvajanju in širjenju arabske države.
V največjem obsegu je arabski imperij zavzemal celotno S Afriko do Sahare, Malo Azijo, celoten Arabski polotok, na V je zavzemal še J in notranjost Španije. Edina ozemlja, ki so bila skupna najprej rimskemu in nato še arabskemu imperiju so bila Španija, Mala Azija in del S Afrike. Največji obseg RI je obsegal celotno Evropo z mejama Ren in Donava, na V je segal do Črnega morja, Male Azije in na J je obsegal del S Afrike.
DA, ker so vsi Arabci imeli za svojo vero islam. NE, ker se je Arabska država širila in zajemala tudi ne arabska ljudstva, ki pa so prav tako prevzela od Arabcev islam.
Kalifi so bili Mohamedovi nasledniki. Bili so vojaški, politični in verski voditelji arabske države. Prevladovala je njihova politična funkcija. Kalife so najprej volili, omajadski kalifi pa so uvedli dedni kalifat. Arabska družbe je vsebovala sužnjelastniške in fevdalne prvine, to je bilo odvisno od ozemlja na katerem se nahajamo (npr. v Egiptu je že dolgo vladalo zakupništvo). Najvišji družbeni sloj so bili Arabci. Pripadniki pokorjenih ljudstev so se imenovali Mavali, ne islamski prebivalci, ki so imeli svojo religijo (Židi in kristjani) so se imenovali »ljudje knjige«. Najnižji sloj prebivalstva so bili sužnji. Trgovina s sužnji v islamskih deželah je cvetela vse do 19. stoletja, ko so trgovino ustavili zaradi evropske kolonizacije Afrike, ko so Evropejci v Afriki potrebovali delovno silo.
Ker je islam vera v odrešitev podobno kot krščanstvo in so ljudje, ki so živeli v slabih pogojih hitro sprejeli novo vero, ki obljublja boljše življenje in odrešitev ob smrti. Muslimanska Arabska država jim je tudi ponudila davke, ki so bili manjši od njihovih takratnih in jamstvo, da ne bodo postali sužnji. Ponujala je večjo svoboščino in boljšo varnost.
Arabci so zamenjali rimske številke z indijskim desetiškim sistemom, ki ga uporabljamo še danes. Izvajali so operacije z anestezijo, zdravili so koze, izpopolnili so astronomske in navigacijske sisteme (astrolab, sekstant, oktant, kvadrant), uvedli so nekatere izraze, ki jih uporabljamo še danes (zenit), nastali so številni zemljevid, gradili so ladje, odkrili so nove snovi, imenovali so jih tudi začetniki svetovne trgovine, v Evropo so prinesli nove rastiline (riž, sladkorni trs, bombaž, palma, limonovec, oranževec, murva). Evropski jeziki so od Arabcev prevzeli tudi dokaj veliko besed, predvsem španščina in italijanščina (npr. arabsko sukkar -> špansko azúcar -> italijansko zucchero -> nemško Zucker).
Gradili so mošeje z minareti, glavne mošeje so se imenovale džamije. Ena izmed značilnosti te arhitekture so tudi kupola ter šilast, polkrožen, hrbtičast ali podkvast obok. Stene so okraševali z ornamenti, to so okraski z rastlinskim motivom, niso imeli živalskih in človeških motivov.
Yüklə 13,67 Kb. Dostları ilə paylaş:
|