Bojan [optrajanov
Yüklə 4,97 Kb. Pdf görüntüsü
|
Druga mo`nost, predimno bazirana na hemiskata tradicija (no i na prakti~ni pri~ini * ), e podelbata da se izvr{i na neorganska i organska hemija: HEMIJA NEORGANSKA ORGANSKA Vpro~em, za podelbata na hemijata na neorganska i organska ve}e si u~el. Se razbira, postojat i drugi na~ini za klasifikacija. Ona {to e va`no da se zapomni e deka kako i drugite nauki, i hemijata mo`e da se razdeli na nau~ni disciplini. SUPSTANCI ^isti supstanci i smesi Kako {to vidovme pogore, supstancite se vo centarot na interesiraweto na hemijata. So poimot za supstanca ve}e si se sre}aval. Mo`e da se re~e deka supstanca e ona od {to se sostojat organizmite i telata vo prirodata, ona od {to se napraveni predmetite, ona od {to se obrazuvani sistemite {to gi izu~uvame † . Supstancite mo`e da bidat ~isti (ako oddelni delovi od niv ne mo`e da se razdvojat so pomo{ na fizi~ki postapki) ili smesi (ako razdeluvaweto so pomo{ na fizi~ki postapki e mo`no). So drugi zborovi: SUPSTANCI ^ISTI SUPSTANCI SMESI Postapkite za razdeluvawe na smesite mo`e da bidat mo{ne raznoobrazni i zavisat od prirodata na smesata. Za nekoi od si u~el vo ramkite na osnovnoto obrazovanie. Vo sekoj slu~aj, po razdeluvaweto, supstancite {to ja obrazuvale smesata si ja zadr`uvaat svojata hemiska priroda. * Se raboti, ednostavno, za faktot oti soedinenija na jaglerodot (tokmu najgolemiot del od soedinenijata na jaglerodot se predmet na izu~uvawe na organskata hemija) ima tolku mnogu i tie se tolku raznoobrazni, {to e zgodno, od ~isto prak- ti~ni pri~ini, ovie soedinenija da se izu~uvaat oddelno od soedinenijata na drugite elementi. † Voobi~aeno e ona od {to se napraveni predmetite koi{to gi koristime da se vika materijal. 9 I, taka: x predmetite se napraveni od supstanci (materijali), a od supstanci se sostojat i `ivite organizmi, rekite, ezerata, ramnicite i planinite, po~vata i rudite itn. itn.; x supstancite mo`e da bidat ~isti (da pretstavuvaat edna supstanca) ili da vleguvaat vo sostavot na smesi vo koi ima dve ili pove}e supstanci; smesite, pak, mo`e da se razdvojat na oddelni supstanci koi pritoa si ja zadr`uvaat svojata hemiska priroda. Svojstva na supstancite Supstancite se karakterizirani so opredeleni svojstva. Svojstvata mo`e da bidat fizi~ki (na primer, agregatna sostojba pri opredeleni nadvore{ni uslovi, temperatura na topewe ili na vriewe, boja, vkus, mirizba itn.) ili hemiski (na primer, sposobnost da stapuvaat vo hemiski reakcii so drugi supstanci). Sl. 1.2. Leden breg i santa vo moreto Pri neposredno nabquduvawe, polesno se zabele`uvaat nekoi od fizi~kite svojstva, odo{to hemiskite. Taka e zatoa {to, bez ni{to da se prezema, mo`e da se utvrdi dali edna supstanca e te~na (kako moreto na sl. 1.2) ili cvrsta (kako ledeniot breg i santata na slikata), dali e bela ili sina, dali ima ili nema mirizba itn. A koga se raboti za skapoceni kamewa, tie mo`e da se najdat vo bezbroj boi i nijansi (samo nekolku se poka`ani na sl. 1.3). Sl. 1.3. Raznobojni skapoceni kamewa Drugi svojstva, pak, mo`e da se opredelat samo so merewe. Taka, temperaturata na vodata vo moreto na sl. 1.2 mo`e da se oprede- li samo ako taa se izmeri (so termometar ili na drug na~in). A bidej}i istovremeno se prisutni i mraz i te~na voda, ova }e bide temperaturata na topewe * na mrazot (ili – tempe- raturata na mrznewe na vodata) † . Samo so merewe mo`e da se opredeli volumenot na kocka mraz, rastojanieto me|u rabovite na kockata itn. Primeri, sekako, mo`e{ i samiot da najde{. Za merewe na masata na telata se koristat vagi ‡ (sl. 1.4), za merewe na volumenot na te~nosti vo hemiskite laboratorii se koristat menzuri, pipeti i drugi odmerni sadovi, a za merewe na * Ne treba da se zboruva za to~ka na topewe (ili na vriewe). Se raboti za temperatura (svojstvo), a ne za to~ka (geometriski poim). † Spored defincijata za temperaturata na vriewe na te~nostite, pak, toa e temperaturata na koja te~nosta po~nuva da vrie, a meur~iwa od gas se obrazuvaat niz seta te~nost . ‡ Postapkata za merewe na masata se vika vagawe. 10 gustinata * na te~nostite mo`e da se koristat uredi {to se vikaat areometri ili piknometri. Za laboratoriski sadovi i pribor pove}e zbor }e stane podocna (str. x–xiv). a b v g d Sl. 1.4. Laboratoriski vagi (a i b) menzura (v), piknometar (g), areometar (d) Fizi~kite svojstva na supstancite mo`e da se izmenuvaat so izmenuvawe na nadvore{nite uslovi. Taka, ako tempe- raturata e poniska od 0 qC, vodata }e bide vo cvrsta agre- gatna sostojba † , a ako e povisoka od ovaa temperatura, }e bide vo te~na agregatna sostojba. Mrazulecot na sl. 1.5 a nastanal so topewe (pretvorawe vo te~nost) na snegot, prosledeno so zamrznuvawe (preminuvawe vo cvrsta sos- tojba) i, potoa, povtorno delumno topewe. Sè bilo taka, ama vodata ostanala voda, i vo snegot i vo te~nosta obra- zuvana so topewe na snegot i vo mrazot nastanat koga voda- ta zamrznala. So izmenuvawe na temperaturata se izmenuva gustinata na vodata – taa e najgolema na okolu 4 qC. Kaj nekoi sup- stanci izmenuvaweto na temperaturata doveduva do prome- na na bojata. Site ovie promeni se fizi~ki: se izmenuvaat fizi~kite svojstva, no hemiskata priroda na supstanca ostanuva neizmeneta. a b Sl. 1.5. Fizi~ka promena – mrazulec {to se topi (a) i hemiska prome- na - gorewe (b) Hemiskite svojstva se pote{ki za registrirawe. Imeno, za da se utvrdi dali supstancata lesno ili te{ko reagira so drugi supstanci, mora da se slu~i (ili – da se predizvika) promena na prirodata na supstancite. Duri i toga{, ne mo`e sekoga{ so nabquduvawe da se utvrdi te~eweto na hemiska reakcija – nie, ednostavno, nemame setilo za registrirawe na prote- ~uvaweto na hemiskite reakcii. Inaku, izmenuvaweto na temperaturata mo`e da predizvika i hemiski promeni. Taka, na povi- soka temperatura mnogu supstanci se palat i gorat (vidi sl. 1.5 b i sl. 1.21. str. 36), pretvoraj}i se vo drugi supstanci (produkti na goreweto). Ima i supstanci koi na povisoka temperatura se raspa|aat na poednostavni. * Gustinata e odnos (koli~nik) me|u masata i volumenot na edno telo. † Cvrstata voda ja vikame mraz. Ne smee, inaku, da se zboruva za tvrdi supstanci toga{ koga se misli na supstanci vo cvrsta agregatna sostojba. Imeno, nekoi od cvrstite supstanci se tvrdi, ama nekoi se meki. 11 Yüklə 4,97 Kb. Dostları ilə paylaş:
|