supstancata. Osven toa, i vo
drugi supstanci (na primer, vo etinot, C
2
H
2
), isto taka
ima odnos
1 : 1 na koli~estvata od jaglerod i vodorod, taka {to od formulata CH ne bi bilo jasno za koja
supstanca stanuva zbor.
Sè na sè,
x
hemiskite formuli naj~esto go zamenuvaat nazivot na edna supstanca, a mo`e da ozna~uvaat i
edna molekula ili edna formulna edinka od supstancata;
x
formulite go odrazuvaat i sostavot (kvalitativen i kvantitativen) na supstancite ili na
edinkite od koi tie se obrazuvani.
Prelistaj go do kraj ovoj u~ebnik. Obidi se, vrz osnova na dosega{noto znaewe, da proceni{ koi supstanci od onie {to
se pretstaveni so formuli se obrazuvani od
molekuli, a koi ne se.
Napravi si lista na ednite i na drugite i za~uvaj ja. Vo listata neka ima po desetina formuli od edniot i od drugiot
tip. Na krajot od u~ebnata godina stori go istoto u{te edna{.
Sporedi gi dvete listi. Ednakvi li se tie? Si nau~il li ne{to novo?
Ona {to go nau~ivme, nakuso mo`e da go pretstavime so pomo{ na {emata dadena podolu. Dobro
prou~i ja i polzuvaj ja sekoga{ koga }e ti zatreba ili koga }e bide{ vo nedoumica.
FORMULATA
OZNA^UVA EDINKA
OZNA^UVA SUPSTANCA
Hemiskite simboli ozna~uvaat
atomi.
Hemiskite simboli ozna~uvaat e
lementi.
Indeksite (sekoga{ celobrojni) go ozna~u-
vaat brojot na atomi od daden vid vo edin-
kata.
Indeksite (ne mora da bidat celobrojni) gi
davaat odnosite na koli~estvata supstanca
od elementite ili grupite od koi supstan-
cata e obrazuvana.
Ako nema pri~ini {to nè teraat da posta-
puvame poinaku, go odbirame
najmaliot mo-
`en odnos na indeksite.
Indeks 1 ne se pi{uva. Indeks
1 ne se pi{uva.
Koga vo sostavot na edinkata vleguvaat
grupi atomi {to se povtoruvaat, ovie grupi
se zapi{uvaat vo zagradi,
a so indeks zad
zagradite se ozna~uva brojot na vakvi grupi.
Ovoj indeks se odnesuva na seta sodr`ina na
zagradite. Pri nao|awe na brojot na atomi
od daden vid, so indeksot nadvor od zagrada-
ta se mno`at indeksite {to stojat pokraj
simbolite na elementite vo zagradite.
Koga vo sostavot na edinkite od koi e obra-
zuvana supstancata ima atomski grupi {to
se povtoruvaat, tie se zapi{uvaat vo zagra-
di, a so indeks zad zagradite se ozna~uva
brojot na vakvi grupi. Indeksot se odnesu-
va na celata sodr`ina na zagradite.
Za nao-
|awe odnosot na koli~estvata od elemen-
tite koi u~estvuvaat vo obrazuvaweto na
vakva supstanca, so nadvore{niot indeks se
mno`i sekoj od indeksite vo zagradite.
Ako, pak, si siguren deka sè ti e jasno,
preskokni ja {emata i ~itaj ponatamu.
Da zaklu~ime:
koga sakame da go izrazime ne samo sostavot na soedinenieto, tuku i onoj na gradbenite edinki,
mo`e da se upotrebuvaat i koeficienti {to ne mora da bidat najmalite mo`ni celi broevi.
20
VALENTNOST
Ist naziv
-
razli~no zna~ewe
Poimot za
valentnost e eden od va`nite poimi vo hemijata. Toj vo hemiskata praktika bil
voveden
vo XIX vek, a i ti si sretnal so nego u{te pri prvoto izu~uvawe na hemijata. Ovoj poim
do denes go zapazil prvobitniot
naziv, no ja menuval svojata
sodr`ina.
Otprvin, koga se zboruvalo za valentnost, se mislelo na sposobnost na atom od nekoj element da
se svrzuva so opredelen broj atomi od vodorod ili opredelen broj atomi od vodorod da zamenuva
vo nekoe soedinenie.
Taka, ako atom na nekoj element mo`e da se
svrze so
eden atom od vodorod, se velelo deka toj atom
(ili toj element) e
ednovalenten, odnosno ima valentnost ednakva na 1, ako mo`e da se
svrze so
dva atoma od vodorod toj e
dvovalenten (ima valentnost ednakva na 2) itn. Sli~no taka, ako eden
atom od nekoj element mo`e da
zameni eden atom od vodorod, toj e
ednovalenten, ako mo`e da
zameni dva atoma vodorod, se raboti za
dvovalenten atom (ili element) i sli~no.
Za re~enoto da ti bide polesno, }e gi povtorime primerite {to ti se ve}e poznati, po~nuvaj}i
so nekolku soedinenija koi{to se sostojat samo od vodorod i od u{te
eden element - hlorovo-
dorod, voda, amonijak i metan. Nivnite formuli se, soodvetno, HCl, H
2
O, NH
3
i CH
4
. Vo hloro-
vodorodot eden atom na hlor e svrzan so eden atom od vodorod i, spored toa, hlorot e
ednovalen-
ten
*
. Vo vodata odnosot me|u brojot na atomi od kislorod i vodorod e 1 : 2, taka {to kislorodot
e
dvovalenten. Na sli~en na~in zaklu~uvame deka azotot vo amonijakot e
trivalenten, a jag-
lerodot vo metanot e
~etirivalenten.
Od druga strana, od hlorovodorod mo`e da se dobie natrium hlorid ~ija formula e NaCl. Od
formulata izgleda
kako eden atom od natrium da zamenil eden atom na vodorod. Zaradi toa, mo`e
da se smeta deka natriumot e
ednovalenten. Postojat i hloridi na kalciumot, aluminiumot,
kalajot i antimonot ~ii formuli se, soodvetno, CaCl
2
, AlCl
3
, SnCl
4
i SbCl
5
. Vo soglasnost so
gornata definicija, zaklu~uvame deka vo ovie soedinenija kalciumot e
dvovalenten, aluminiu-
mot e
trivalenten, kalajot e
~etirivalenten, a antimonot
petvalenten.
Me|utoa, ne site elementi mo`e da se soedinuvaat so
vodorodot ili da go
zamenuvaat vo
negovite soedinenija.
Od druga strana,
kislorodot obrazuva mnogu pove}e soedinenija, vklu~i-
telno i
oksidi na elementite
†
. Vrz osnova na ova, poimot za valentnost bil malku izmenet.
Namesto vo odnos na vodorodot, valentnosta zapo~nala da se opredeluva
vo odnos na kislorodot.
Imeno, ako elementot E obrazuva oksid so formula E
2
O, vo molekulata na toj oksid atomot na
elementot E mo`e da se smeta za ekvivalenten (
ednakvovreden) na eden vodoroden atom
‡
. Toj, spo-
red toa, e ednovalenten. Ako, pak, formulata na oksidot e EO, elementot e dvovalenten itn. Na-
*
Popravilno bi bilo da se re~e deka
atomite od hlorot se ednovalentni. Istata zabele{ka
se odnesuva i za site sledni
iskazi.
†
Verojatno znae{, ovie soedinenija naj~esto se sostojat samo od dva elementa, od kislorod i od elementot E za ~ij oksid
se raboti.
‡
Potseti se na formulata na
vodata.
21