Datum: 23. maj 1915 do 24. oktober 1917



Yüklə 451 b.
tarix09.03.2018
ölçüsü451 b.
#31092



Datum: 23. maj 1915 do 24. oktober 1917

  • Datum: 23. maj 1915 do 24. oktober 1917

  • Prizorišče: Julijske Alpe, Soška dolina

  • Rezultat: Avstro-Ogrska zmaga

  • Udeleženci:  Italija, Avstro-Ogrska in Nemško cesarstvo

  • Poveljniki:

  • -ITALIJANSKI: Armando Diaz in Luigi Cadorna

  • -AO: Conrad von Hötzendorf in Svetozar Borojević

  • -NEMŠKI: Otto von Below





Soška fronta je bila del bojišča, ki je v prvi svetovni vojni med italijansko in avstro-ogrsko vojsko potekalo od Rombona do Tržaškega zaliva v skupni dolžini nad 90 km. Fronta je bila prizorišče največjega spopada na gorskem območju v celotni zgodovini človeštva in največji spopad na Slovenskem sploh.

  • Soška fronta je bila del bojišča, ki je v prvi svetovni vojni med italijansko in avstro-ogrsko vojsko potekalo od Rombona do Tržaškega zaliva v skupni dolžini nad 90 km. Fronta je bila prizorišče največjega spopada na gorskem območju v celotni zgodovini človeštva in največji spopad na Slovenskem sploh.

  • V spopadih na tej fronti je umrlo tisoče slovenskih vojakov, zaradi česar je tudi danes globoko ukoreninjena v slovensko zgodovino. Kljub temu da je fronta vzela množico življenj, je njen pozitivni vidik za Slovence preprečitev italijanskega prodiranja dalje v notranjost slovenskega ozemlja in zato potencialno manjše razkosanje tega po koncu vojne.





Povod za I. svetovno vojno je prišel z Balkana. Tu se je Avstro-Ogrska zapletla v spor s kraljevino Srbijo. Ta je bila Ruska zaveznica in je nasprotovala priključitvi Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski in ustanovitvi samostojne države Albanije, ki bi ji preprečila dostop do morja. 28. junija 1914 v Sarajevu devetnajstletni Gavrilo Princip s strelom iz pištole ubije Avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo. Avstro-Ogrska je postavila Srbiji tak ultimat, da ga ni mogla sprejeti in ji napovedala vojno.

  • Povod za I. svetovno vojno je prišel z Balkana. Tu se je Avstro-Ogrska zapletla v spor s kraljevino Srbijo. Ta je bila Ruska zaveznica in je nasprotovala priključitvi Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski in ustanovitvi samostojne države Albanije, ki bi ji preprečila dostop do morja. 28. junija 1914 v Sarajevu devetnajstletni Gavrilo Princip s strelom iz pištole ubije Avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo. Avstro-Ogrska je postavila Srbiji tak ultimat, da ga ni mogla sprejeti in ji napovedala vojno.





Italija je takoj po vojnih napovedih Avstro-Ogrske in Nemčije ostala nevtralna. Nato pa je navezala stike z antanto in ji predstavila zahteve po katerih bo prestopila na njihovo stran. Začela so se pogajanja o ceni. Avstro-Ogrska ji je pod hudimi pritiski iz Nemčije ponudila južno Tirolsko, toda Italija se s tem ni zadovoljila. Hotela je več ozemlja, Trst in še kaj in to takoj. V teh pogojih je antanta lažje ponujala tuje ozemlje kot Avstro-Ogrska svoja. Tako je Italija 26. aprila v največji tajnosti podpisal Londonski sporazum z antanto. Tam se je obvezala, da bo v mesecu dni začela z vojno na strani antante, v protiuslugo pa so ji obljubili Trentino, južno Tirolsko do Brennerja, Trst, Istro, Dalmacijo v tedanjih mejah, luko Valono (Vlöre), otok Saseno (Saza) v Albaniji in popolno suverenost nad Dodekanezom v Egejskem morju.

  • Italija je takoj po vojnih napovedih Avstro-Ogrske in Nemčije ostala nevtralna. Nato pa je navezala stike z antanto in ji predstavila zahteve po katerih bo prestopila na njihovo stran. Začela so se pogajanja o ceni. Avstro-Ogrska ji je pod hudimi pritiski iz Nemčije ponudila južno Tirolsko, toda Italija se s tem ni zadovoljila. Hotela je več ozemlja, Trst in še kaj in to takoj. V teh pogojih je antanta lažje ponujala tuje ozemlje kot Avstro-Ogrska svoja. Tako je Italija 26. aprila v največji tajnosti podpisal Londonski sporazum z antanto. Tam se je obvezala, da bo v mesecu dni začela z vojno na strani antante, v protiuslugo pa so ji obljubili Trentino, južno Tirolsko do Brennerja, Trst, Istro, Dalmacijo v tedanjih mejah, luko Valono (Vlöre), otok Saseno (Saza) v Albaniji in popolno suverenost nad Dodekanezom v Egejskem morju.



Prvi boji ob Soči so se začeli že zvečer 23.maja 1915.Prvi boji so potekali v Zgornjem Posočju. Šele četrti dan vojne sta se vojski spopadli. Italijani so imeli tam dve armadi. Avstro-ogrska vojska pa je takrat tam imela le 45 bataljonov, 5 eskadrilj konjenice in samo 35 baterij topov.

  • Prvi boji ob Soči so se začeli že zvečer 23.maja 1915.Prvi boji so potekali v Zgornjem Posočju. Šele četrti dan vojne sta se vojski spopadli. Italijani so imeli tam dve armadi. Avstro-ogrska vojska pa je takrat tam imela le 45 bataljonov, 5 eskadrilj konjenice in samo 35 baterij topov.





Prva soška bitka 23. junij - 7. julij 1915

  • Prva soška bitka 23. junij - 7. julij 1915

  • Druga soška bitka 17. julij - 10. avgust 1915

  • Tretja soška bitka 18.oktober - 5. november 1915

  • Četrta soška bitka 10. november - 11. december 1915

  • Peta soška bitka11. marec - 16. marec 1916

  • Šesta soška bitka 4. avgust - 16. avgust 1916

  • Sedma soška bitka 14. september - 17 september 1916

  • Osma soška bitka 9. oktober - 12. oktober 1916

  • Deveta soška bitka31. oktober - 4. november 1916

  • Deseta soška bitka 12. maj - 5. junij 1917

  • Enajsta soška bitka19. avgust - 15. september 1917

  • Dvanajsta soška bitka 24. oktober - november 1917





www.arnes.si

  • www.arnes.si

  • Wikipedia

  • Svoljšak, P.: Soška fronta. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1994



Yüklə 451 b.

Dostları ilə paylaş:




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə