Delitev na tipe površja šČiti (dvignjeni) in plošČE (nižje)

največja, razčlenjena, geološko raznovrstna celina

DELITEV NA TIPE POVRŠJA

1. 
   ŠČITI (dvignjeni) IN PLOŠČE (nižje)
   
   • 
     arabska plošča (JZ – v preteklosti se je odcepila od Afrike)
     
   • 
     indijska plošča (Dekanski polotok)
     
   • 
     kitajska plošča (J od Modre reke)
     
   • 
     sibirska plošča (med rekama Lena in Jenisej)
     

2. 
   STARA GRUDASTA GORSTVA
   
   • 
     Ural, Jablonsko gorovje (?)
     
   • 
     nastala v kaledonski in hercinski orogenezi (hercinska v Aziji prevladuje)
     
   • 
     pomen: ruda
     

3. 
   MLADA NAGUBANA GORSTVA
   
   • 
     alpidska orogeneza
     
   • 
     zahodni lok – začne se v Mali Aziji (poseben sistem – grebeni, vmes planote):
     
     1. 
        Pontsko gorovje
        
     2. 
        Anatolija
        
     3. 
        Taurus
        
     4. 
        del Kavkaza
        
     5. 
        Elburs
        
     6. 
        Iransko višavje
        
     7. 
        Zagros
        
   • 
     vzhodni lok – začne se na ruskem daljnem vzhodu:
     
     1. 
        Kamčatka
        
     2. 
        Kurilski otoki
        
     3. 
        Japonska
        
     4. 
        Tajvan
        
     5. 
        Filipini
        
     6. 
        Indonezija
        

(večina vulkanskega nastanka (stikanje plošč)  del ognjenega obroča)

4. 
   NASUTE NIŽINE
   
   • 
     velika večina azijskega prebivalstva  najbolj pomembno za obdelavo!
     
   • 
     nastanek z rečno akumulacijo (spodnji tok – večina ob obali)
     
     1. 
        Mezopotamija (Tigris, Evfrat)
        
     2. 
        Indsko nižavje (Ind v Pakistanu!!)
        
     3. 
        Hindustan ali Gangeško nižavje
        
     4. 
        Bengalija
        
     5. 
        Tajsko nižavje (Menam?, Mekong)
        
     6. 
        Veliko kitajsko nižavje
        

PODNEBJE

KLIMATSKI DEJAVNIKI

1. 
   GORSKE PREGRADE
   

• 
  orografske padavine
  
• 
  Karakorum, Himalaja – zadržujeta vlažne monsunske zračne mase z juga
  
• 
  posledica višinski klimatski pasovi, puščave (?)
  
• 
  Veliki Hingan
  

2. 
   ODDALJENOST OD MORJA (Tihega oceana)
   

• 
  v Mongoliji zato puščava Gobi (pa še za Velikim Hinganom)
  

3. 
   MONSUNSKO KROŽENJE ZRAKA
   

• 
  Arabija sušna, ker vlažne zračne mase zavijejo stran od nje – monsuni zato značilni za Indijo in Indokino
  
• 
  padavine poleti IN pozimi: Vietnam, Šrilanka
  

KOLIČINA PADAVIN

1. 
   SUŠNA – ni padavin zaradi gorskih pregrad:
   

• 
  jugozahodna
  
• 
  osrednja
  

2. 
   NAMOČENA – monsunske padavine:
   

• 
  južna
  
• 
  jugovzhodna
  

PODNEBNI TIPI

a) V TROPSKEM PASU

1. 
   EKVATORIALNO
   

• 
  tropski deževni gozd
  
  1. 
     prvotni
     
  2. 
     sekundarni – manjše število drevesnih vrst (prvotnega izsekavajo, padavine siromašijo prst, opuščajo površino, se zaraste v sekundarni gozd)
     
  3. 
     mangrove – tip grmičastega in drevesnega rastlinstva
     

• 
  les gospodarsko pomemben! (palisander, mahagonij)
  

• 
  Indonezija, Malezija, Filipini + Indija le v Zahodnih Gatih (ni gosto poseljeno!)
  

2. 
   SAVANSKO PODNEBJE
   
   • 
     ni veliko zaradi monsunov (?)
     
   • 
     notranjost Indije in Indokine
     
   • 
     travnata pokrajina s posameznimi drevesi; deževna + sušna doba  savana
     

3. 
   POLSUHO (STEPNO)
   
   • 
     Iran, JZ
     
   • 
     šopi trave; kolebanje temperatur
     

b) V SUBTROPSKEM PASU

1. 
   MONSUNSKO
   

• 
  Indija
  
• 
  monsunski gozd (
  

1. 
   bambus, tikovec (ne odvržeta listov?)
   
2. 
   drevesa odvržejo liste v sušni dobi!
   
3. 
   ni nadstropnosti
   

• 
  poletni višek padavin, kolebanje temperatur
  

2. 
   VLAŽNO SUBTROPSKO
   

• 
  vzhodna obala Azije (J Japonske, V Kitajske)
  
• 
  približno enakomerno porazdeljene padavine, visoke temperature (manjše kolebanje)
  
• 
  vlažni subtropski gozd
  

1. 
   več podrasti
   
2. 
   manj drevesnih vrst, ne odvržejo listov (?)
   
3. 
   ni nadstropnosti
   

3. 
   SREDOZEMSKO
   
   • 
     Turčija (JZ pač)
     
   • 
     mediteransko zimzeleno rastlinstvo – makija, bor, ciprese, cedra (Libanon?)
     

4. 
   POLPUŠČAVSKO (POLSUHO)
   
5. 
   PUŠČAVSKO (SUHO)
   

c) V ZMERNEM PASU

KONTINENTALNO

1. 
   VLAŽNO (nad 500 mm)
   

• 
  severno od Jang Ce (V Azija – TM NEK!) (južno je še vlažno subtropsko)
  
• 
  listopadni gozd
  
• 
  mrzle zime, vroča poletja (velike temp. razlike)
  

2. 
   IN 3. POLSUHO (250 – 500 mm) in SUHO (0 – 250 mm)
   

• 
  za gorskimi pregradami
  
• 
  Gobi in okoliške stepe, Kazaška stepa, Kizilkum, Karakum
  

4. 
   OCEANSKO
   
   • 
     ?????
     

VODOVJE

V Aziji so reke življenjskega pomena: namakanje (!!), promet, hidroenergija.

Na nekaterih območjih pa so tudi poplave (Bangladeš).

Ob rekah najgosteje poseljeno! – kvalitetna prst (za kmetijstvo).

BREZODTOČNA OBMOČJA – območja, s katerih reke ne odtečejo v morje

1. 
   relief – kotline /(Tarimska kotlina)  ENDOREIČNA (odtečejo v jezero)
   
2. 
   vode ni – izhlapevanje večje od količine padavin (Arabski polotok, Gobi) – AREIČNO
   

* vadiji – suhe rečne struge

4 POVODJA

1. 
   pov. Severnega ledenega morja
   
2. 
   pov. Tihega oceana
   
3. 
   pov. Sredozemskega morja
   
4. 
   pov. Indijskega oceana
   

POVODJE TIHEGA OCEANA

HUANG HE (RUMENA REKA)

• 
  izvir v Tibetu
  
• 
  v Notranji Mongoliji puhlica v stepah, ki jo spomladi odnaša s sabo
  
• 
  zaradi puhlice »Rumena« reka
  
• 
  svetovni rekorder v materialu, ki ga nosi s sabo (36 kg na 1000 l)
  
• 
  na Kitajskem nižavju izgubi padec in odlaga material
  
• 
  na dnu se nalaga material, gradijo obrambne nasipe in struga se dvigne nad okolico  izgoni – poplave!!
  
• 
  ker je manj padavin (je bolj na S) in manjši pretok, ni tako primerna za HE in plovbo
  

CHANG JANG/JANGCE (MODRA REKA)

• 
  najdaljša azijska reka
  
• 
  izvira v regiji Sečuan, teče sprva v smeri slemenitve, nato zavije na V v Rdečo kotlino
  
• 
  sporni »jez treh sotesk«
  
• 
  bolj vodnata od Rumene (12x) zaradi bolj južne lege (monsuni)
  
• 
  poplave (monsuni)
  
• 
  vodni promet! – povezava z obalo; izgradnja zapornic (?)
  
• 
  namakanje! – riž
  

POVODJE INDIJSKEGA OCEANA

GANGES

• 
  izvira v Himalaji, zato višek že marca zaradi taljenja snega
  
• 
  v kratkem zg. toku velik padec, močna erozija (ker pač ne izvira v Tibetu)
  
• 
  material odlaga v Hindustanu
  
• 
  sveta reka hinduizma
  
• 
  namakanje!, promet
  
• 
  v spodnjem toku se združi z Bramaputro
  

IND IN BRAMAPUTRA

• 
  skupno razvodje
  
• 
  Ind ločuje Himalajo in Karakorum
  
• 
  namakanje: v nižavju Pandžab (»peterorečje«) se v Ind izlivajo reke s Himalaje (sicer bi presahnil)  žitnica
  
• 
  Bramaputra prejme ogromno padavin (monsuni)  poplave
  
  • 
    rečne (prinesejo rodovitno prst)
    
  • 
    morske (bolj škodljive)
    

TIGRIS IN EVFRAT

• 
  največ vode pozimi oz. zgodaj spomladi (taljenje snega, cikloni z vlago)
  
• 
  izvir v Turčiji
  
• 
  zlasti Evfrat za namakanje in HE  spori med Irakom, Sirijo in Turčijo!
  

SREDOZEMSKO POVODJE

• 
  podoben hidrogram kot Tigris in Evfrat
  
• 
  malo rek
  
• 
  problem z namakanjem
  

GOSPODARSTVO AZIJE

JAPONSKA

• 
  najrazvitejša, ena glavnih gosp. velesil
  
• 
  še do konca 19. stoletja fevdalna država
  
• 
  gospodarski in vojaški razvoj – kolonizacija
  
• 
  po 2. sv. vojni jim Američani vse poberejo
  
• 
  v 2. pol. 20. stol. se azijska obala Tihega oceana gospodarsko hitro razvija
  
• 
  razvoj modernejše tehnologije: elektronika, elektrotehnika, avtomobilizem, računalništvo
  

 »japonski gospodarski čudež«

MALI AZIJSKI TIGRI

• 
  Tajvan
  
• 
  Hong Kong
  
• 
  Singapur
  
• 
  Koreja
  
• 
  Tajvan in Singapur: trgovina
  
• 
  Hongkong in Koreja: industrija
  
• 
  sledijo Malezija, Filipini …
  

DRŽAVE IZVOZNICE NAFTE

• 
  Kuvajt
  
• 
  Irak
  
• 
  Saudova Arabija
  
• 
  Iran
  
• 
  Združeni arabski emirati
  
• 
  so ob Perzijskem zalivu
  
• 
  puščavske  plemenska ureditev – šejk oz. emir (imajo večino bogastva)
  
• 
  sprva njihovo nafto izkoriščali drugi, danes sami
  
• 
  redko poseljeno območje  delovna sila iz tujine (Indija)
  

• 
  ASEAN – združenje držav JV Azije (mali azijski tigri plus obalni deli Kitajske)
  
• 
  OPEC – združenje držav izvoznic nafte
  
• 
  »južni tok« - naftovodi something?
  

REVNE AZIJSKE DRŽAVE

• 
  kmetijstvo najpomembnejša gosp. dejavnost
  
  • 
    J Azija
    
  • 
    Indokina
    
  • 
    osrednja Azija
    

SOCIALISTIČNE DRŽAVE

• 
  Kitajska
  
• 
  Severna Koreja – močan komunizem; kult osebnosti?
  
• 
  Vietnam in Laos (Indokina) socializem ostal na oblasti, a plansko gospodarstvo (določa država) zamenja tržno (določa trg)
  
• 
  Mongolija – podobno kot v Indokini
  
• 
  Afganistan – državljanska vojna (vpleteni Rusi in ZDA – Osama Bin Laden)
  

INDIJA

• 
  demokratična
  
• 
  ogromne razlike v gospodarstvu v posamezni regijah
  
• 
  izobraženost  visoka industrija, tehnologija (Bangalore)
  
• 
  rudna bogastva
  

KMETIJSTVO AZIJE

Je daleč najpomembnejša gospodarska dejavnost v Aziji (50% prebivalstva).

Majhen delež kmečkega preb. sicer v malih azijskih tigrih (JV).

Večji v Nepalu, Butanu, državah Indokine.

Delež obdelovalnih površin je le 10-20% - majhen delež primeren za obdelavo zaradi:

• 
  reliefa – hribovito in gorato  mraz in strmina (izpiranje prsti)
  
• 
  podnebja – prevelika ali pa premajhna namočenost
  
• 
  erozije prsti (v sušnem delu zaradi vetra)
  
• 
  nalivov, poplav (v namočenem delu)
  

Glavne obdelovalne površine so ob rekah in morjih.

GOJENJE KULTUR

1. riž

• 
  žitarica, ki raste v vodi
  
• 
  vodni riž: sadijo z vodo (?)
  
• 
  vlažno in toplo podnebje (monsunsko in vlažno subtropsko)
  
  • 
    Indija
    
  • 
    Kitajska
    
  • 
    Bangladeš
    
  • 
    Vietnam – JV pač
    

2. koruza

• 
  najmanj občutljiva in najbolj prilagodljiva
  
• 
  od ekvatorialnega do celinskega podnebja
  

3. pšenica

• 
  Mala Azija
  
• 
  Hindustan
  

4. proso

• 
  sušnejše podnebje – notranjost celin
  

5. manioka

• 
  škrobnata, podobna krompirju
  

6. soja

* Soja in manioka za lastne potrebe!

PLANTAŽNE KULTURE

• 
  sladkorni trs
  
• 
  juta (za blago)
  
• 
  kavčukovec
  
• 
  palme
  
• 
  čajevec
  
• 
  začimbe (poper, cimet, klinčki …)
  

DELITEV KMETIJSTVA

1. SAMOOSKBRNO

1. 
   selilno poljedelstvo
   

• 
  ekvatorialno podnebje
  
• 
  najprej izsekajo in požgejo neko območje, dve leti izkoriščajo, nato izpere prst
  
• 
  traja 25 let, dokler ni to območje spet primerno za obdelovanje
  
• 
  v središču je vas, v njeni okolici pa v krogu opuščajo in na novo izsekavajo območja
  

2. 
   nomadska živinoreja
   

• 
  JZ in osrednja Azija – polsuho
  
• 
  tibetansko govedo – jaki v Tibetu (volna, prenašanje tovorov, maslo, kurivo )
  
• 
  drobnica, kamele v JZ Aziji (polnomadsko – selijo se le možje)
  
• 
  konji v Mongoliji
  

3. 
   intenzivno samooskbrno kmetijstvo s prevlado vodnega riža
   

• 
  vodni bivoli (ker sta krava in bik sveta)
  
• 
  2/3 rasne dobe riž v vodi; dovajanje in odvajanje vode
  
• 
  vlažno subtropsko, monsunsko, ekvatorialno – mora biti kvalitetna prst!
  

4. 
   intenzivno samooskrbno kmetijstvo s prevlado pšenice idr.
   

• 
  bolj sušno, a s kvalitetno prstjo – zmerni pas, stepna območja, manj namočeni deli pač
  

2. TRŽNO – namenjeno prodaji

1. 
   ekvatorialno podnebje:
   
   1. 
      kavčukovec,
      
   2. 
      palma – kokosova in oljna
      
2. 
   monsunsko + vlažno subtropsko + savansko:
   
   1. 
      sladkorni trs
      
   2. 
      čajevec
      
   3. 
      tobak
      
3. 
   stepno podnebje:
   
   1. 
      arašid
      
4. 
   puščavsko podnebje:
   
   1. 
      dateljnove palme (v oazah!)
      
5. 
   sredozemsko podnebje:
   
   1. 
      oljka
      
   2. 
      agrumi
      
   3. 
      vinska trta
      

+ Bangladeš: juta

ZELENA REVOLUCIJA

• 
  začetek na Japonskem (70. leta 20. stol)
  
• 
  križanje vrst!
  
• 
  ob rasti preb. širjenje obd. površin ali pa gojenje kultur z večjim hektarskim donosom (?)
  
• 
  minusi:
  
  • 
    povečanje socialnih razlik v državah – propad revnejših kmetov
    
  • 
    prenehanje gojenja manj donosnih kultur
    

PREBIVALSTVO AZIJE

Več kot 50% svetovnega prebivalstva živi v Aziji.

6 držav nad 100 mio prebivalcev:

• 
  Kitajska
  
• 
  Indija
  
• 
  Pakistan
  
• 
  Japonska
  
• 
  Bangladeš
  
• 
  Indonezija (Java!)
  

Neenakomerna poselitev.

Najmanj:

• 
  Tarimska kotlina, Tibet
  
• 
  Z Indija
  

Največ:

• 
  S od Chang Jiang
  
• 
  ob reki Ganges
  
• 
  Java (vulk. prst + ekvatorialne padavine = riž)
  
• 
  dolina Inda
  
• 
  obala Japonske
  
• 
  Bangladeš (sama nižina)
  
• 
  Pakistan ob Indu
  

REŠEVANJE PROBLEMA NEENAKOMERNE POSELITVE

Japonska: (90% na ¼ površja!):

»podiranje« gričev, nanos materiala v dolino, zalive (+ valobrani)  ravnina

• 
  v nekdanjih zalivih industrija, letališča
  
• 
  v notranjosti še vedno naselja + kmet. površine
  

 zelo drago, lahko si privoščijo le bogatejše države!

REDKO POSELJENA OBMOČJA

• 
  izrazito sušna območja (ni možnosti namakanja polj)
  
  • 
    Tibet s Tarimsko kotlino
    
  • 
    ves Arabski polotok
    
  • 
    Mongolija
    

ARITMETIČNA GOSTOTA

• 
  število preb. na kvadratni kilometer
  
• 
  največja v Singapurju, potem Maldivi, Bahrajn, Bangladeš
  
• 
  razseljevanje preb. v Indoneziji  v glavnem na Sumatro
  

URBANIZACIJA (širjenje mest)

• 
  najvišja:
  
  • 
    Japonska
    
  • 
    Južna Koreja
    
  • 
    Tajvan
    
  • 
    naftne države (Saudova Arabija, Oman)
    
• 
  najnižja (kmetijska usmerjenost)
  
  • 
    Indokina
    
  • 
    Butan
    
  • 
    Nepal
    
• 
  v Aziji je daleč največ velemest
  

RAST IN SESTAVA PREBIVALSTVA

• 
  prirast: 17 promilov (vsako leto okoli 70 mio prebivalcev več)
  
  • 
    največji: države Arabskega polotoka (islamska družba in vera)
    
  • 
    najmanjši tam, kjer je industrija najbolj razvita
    
• 
  države okrog Perzijskega zaliva: več moških zaradi priseljevanja del. sile iz tujine
  
• 
  Pakistan zelo velik prirastek (okrog 3%!)
  

VERSKA SESTAVA

• 
  krščanstvo (Filipini – španska kolonija)
  
• 
  židovska vera (Izrael)
  
• 
  islam (JZ, osrednja, skrajni jug, Indonezija, Malezija, Bangladeš)
  
  • 
    suniti
    
  • 
    šiiti
    

+ Kurdi – suniti, ki pa niso Arabci in so brez svoje države

• 
  hinduizem – politeistična, kaste
  
• 
  budizem (V in JV Azija)
  
  • 
    taoisti (Indokina)
    
  • 
    konfucionisti (Kitajska)
    
  • 
    lamaisti (Tibet)
    
  • 
    šintoisti (Japonska)