Didaktika kaj je predmet poučevanja didaktike?
Yüklə 155,44 Kb. Pdf görüntüsü
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- 2. Kaj so didaktične metode in od česa je odvisna njihova izbira pri pedagoškem delu
- 3. Naštejte in opišite osnovne značilnosti posameznih metod
- Metoda pogovora, razgovora (dialoška metoda)
- Metoda demonstracije ali kazanja
- Metoda opazovanja
- Metoda spodbujanja
- Metoda preprečevanja
| DIDAKTIKA 1. Kaj je predmet poučevanja didaktike? Predmet didaktike je izobraževanje ne glede na to v kakšni obliki poteka, kje poteka in kdo ga izvaja. Didaktika je znanstvena disciplina , ki znanstveno preučuje izobraževanje, proučevanje, učenje na celotnem vzgojno izobraževalnem področju. Te procese utemeljuje, razvija, spremlja, raziskuje, izpopolnjuje in spreminja. Didaktika ima 3 naloge: • opisno (deskriptivno), kjer opisuje pojave, ki se ob učenju ali proučevanju pojavijo, • pojasnjevanje ( išče vzroke pojavov), • usmerjanje . Namen didaktike je oblikovati didaktična spoznanja, kriterije, načela s pomočjo katerih naj bi bilo heterogeno delo poenoteno, racionalno in osklajeno s potrebami posameznikovega aktualnega in potencialnega razvoja.
Didaktične metode so načini, sredstva, postopki s katerimi učinkujemo na osebnost, z namenom, da bi dosegli želene vzgojne namene. Metode so tudi: • racionalne poti do ciljev, • način ravnanja konkretne aktivnosti, • modrost, umnost in spretnost ravnanja, • sestavina ciljev. Metode niso samo poti do ciljev ampak tudi sestavina ciljev. Metode nam kažejo način dela, ki nam pomaga pri uspešnem posredovanju spoznanj, navad, znanj... Metod je veliko, vzgojitelj , ućitelj jih kombinira med seboj in izbira glede na zastavljene cilje. Izbira metod pri pedagoškem delu pa je odvisna od: • starosti otrok, • število otrok, • individualnih sposobnosti otrok s katerimi delamo, • vsebin, ki jih otrokom posredujemo, • ciljev, ki jim sledimo pri dejavnosti, • prostorskih možnosti. 3. Naštejte in opišite osnovne značilnosti posameznih metod? Te metode so: •
Gre za monolog (eden govori, učitelj,vzgojitelj ali otrok). Pri tej metodi poznamo različne oblike: pripovedovanje (vsebino tekoče nizamo v zaporedju, pri čemer moramo biti pozorni na zahteve), obrazložitev (dosežemo boljše razumevanje vsega, kar si učenci niso mogli predstavljati, kar je ostalo nejasno), pojasnjevanje ( pojasnjujemo pojme, pravila, definicije.,,), opisovanje (govorimo o lastnosti predmetov, pojavov, pojmov..) Metodične zahteve pa so: doživetost, razločnost govora in primerna jakost govora, zmerna hitrost govora, jasnost govora. •
Uporabljamo jo takrat kadar, ko obstaja predznanje o tematiki, ki se obravnava. Gre torej za izmenjavo mnenj, vprašanj in odgovorov med otroki in odraslimi. Primerna je kadar utrjujemo že znano vsebino. Vprašanja, ki jih postavljamo otrokom morajo biti jasna, primerna njihovi starosti,kratka in čim bolj konkretna. Omogočiti morajo tudi različne odgovore (odprti tip). Zelo pomembno je, da otrokom damo dovolj časa za razmislek in pomembno je upoštevati individualne razlike med posamezniki, metodo pa uporabimo predvsem v manjših skupinah. •
S to metodo poskušamo otrokom na nazoren način približati določene vsebine. Demonstracija je način dela, ki nam omogoča, da si otrok pridobi jasne zaznave in predstave v spoznavnem procesu in si tako oblikuje jasne pojme. Pri demonstraciji posredujemo določeno vsebino preko nazornega prikaza sredstev (modeli, slike, naravni predmeti...). • Metoda opazovanja Ta metoda je v vrtcu zelo pogosto uporabljena. Delno se prekriva z metodo demonstracije. To metodo lahko uporabimo načrtno (otroke načrtno navajamo, da opazujejo, jih motiviramo npr.Kaj še nisi narisal?, otrok se tako odzove na naša vprašanja) in tudi spontano (npr.na sprehodu otroci sami dajejo iniciativo, vzgojitelj jih pa spodbujaAha, še to lahko....še kaj?) Opazujemo lahko: neposredno ( na otroke ima močan vtis, opazovanje pravih, resničnih predmetov in pojavov v naravnem okolju). posredno opazovanje ( preko slik, filmov, knjig...) uporabimo v primeru, ko neposrednega opazovanja ne moremo zagotoviti ali kadar bi bilo neposredno opazovanje za otroke nevarno ali kadar z otroki obnavljamo že znano vsebino. Prvo naj bo neposredno, šele nato pa posredno opazovanje (npr.če govorimo o rastlinah, plodovih gremo najprej v gozd, šele nato pa vse to najdemo v kakšni otroški knjigi). •
Osnovna metoda izobraževanja na predšolski stopnji je IGRA. V vsebini otroške igre se odražajo pomembni dogodki in odnosi iz otrokovega življenja. Je najbolj spontana, neposredna in uporabna metoda dela. Otroku omogoča sproščenost, ustvarjalnost in aktivnost. Onjej govorimo, kadar vzgojitelj namerno pripravi igralno dejavnost za dosego zastavljenega cilja. •
Spodbujati otroka pomeni motivirati ga pred ali med dejavnostjo, pripraviti ga, da bo zbral dovolj volje za dosego cilja in vztrajnosti. Spodbujanje povzroča prijetna doživetja in samozaupanje. Sredstva spodbujanja so: priznanje (za dosežen uspeh, trud, prizadevanje), pohvala ( izrečemo jo pisno ali ustno, pred vsemi ali na štiri oči, pohvala dviga samozavest in občutek vrednosti), nagrada (biti mora pravična in upoštevati mora posameznikove posebnosti). Pri pohvali ne smemo hvaliti otrokove osebnosti ampak njgovo dejanje!!npr. NE: ti si pa res priden, DA : to si pa res dobro naredil. •
Yüklə 155,44 Kb. Dostları ilə paylaş:
|