Franc Rozman Fizika in metafizika
Yüklə 35,99 Kb. Pdf görüntüsü
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Oblika in vsebina s svojo pojavnostjo osmišljata snovne ob- jekte, snov pa z obstojnostjo omogoča ohranjanje teh izraz- nih vrednot pred prezgodnjim propadanjem
- „Na začetku je bila Beseda.” Razmišljanja v smeri snovnega dogajanja in snovnih zakonitosti se nadaljujejo v knjigi »Pred velikim pokom
- – preslikave stvarnosti v projekcije Oddaljevanje objekta
- Opazovanje poskusa ob raketi
- Teorija relativnosti je težko predstavljiva
92 Franc Rozman Neločljivost snovnih in izraznih vrednot pa ne smem narobe razumeti. Izraznosti ne smem preprosto razumeti kot vrednoto, ki jo ustvarjajo ˘zikalne zakonitosti, kot nekaj kar izhaja iz ˘zikalnih vrednot snovi. Prešernova pesnitev Krst pri Savici je na primer izšla v mnogo natisih. Njen zapis se nahaja na mnogo medijih. Lahko je pred- vajana po televizijskih in radijskih kanalih. Pesnitev obstaja kot samosvoja izrazna vrednota. Pesnitev ni vrednota papirja, na katerem je natisnjena ali vrednota radij- skega sprejemnika, preko katerega jo poslušam. Tudi Prešeren, ki je pesem napisal, je materialno že preminil, pesem pa še kar obstaja. Izrazne vrednote moramo torej ločevati od snovnih vrednot. Res je, da na primer neke pesnitve ne moremo zaznati brez snovne osnove, vendar pesnitev ni vezana na neko točno dolo- čeno snov. Pesnitev je samosvoja izrazna vrednota in se zado- volji s katero koli snovno osnovo. Več možnosti za uspešno razumevanje vesolja bom imel, če miselno ločim snovne vrednote od izraznih vrednot vesolja. Estetike, kljub temu da nam veliko pomeni, ne znamo meriti. Nimamo niti metod merjenja niti merskih enot zanjo. Fizika in metafizika 93 Izrazne vrednote vesolja se tudi sicer zelo razlikujejo od snovnih vrednot. Snovne vrednote (maso, energijo, ..) znamo meriti in poznamo njihove zakonitosti. Izraznih vrednot na primer estetike, ne morem meriti, ni merljiva. Za estetske vrednote nimamo niti merskih enot niti merilnih naprav, s katerimi bi jo izmerili. Ne znam izmeriti, koliko nekih enot je lepa in privlačna slika Mone Lise, ali koliko enot je bil očarljiv glasbeni koncert. Vse- bino in estetiko opažamo, zelo pomembna se nam zdi, zaradi nje hodimo na koncerte, beremo knjige, … ne znamo pa je opisovati v obliki matematičnih zakonitosti. Mogoče je matematika pravo orodje le za ˘zikalne zakonito- sti, izraznost pa za opisovanje zahteva neka druga, še nepoznana orodja. Ljudje torej odkrivamo zakonitosti snovnega dela vesolja, zakonitosti izraznosti vesolja pa vsaj zaenkrat ljudem v mate- matični obliki ostajajo skrite. Snov je rezultat delovanja izraznih vrednot Opažena povezanost snovnih in izraznih vrednot ima svoj namen, druge drugim so potrebne. Izraznost daje smisel snovi objektom, snov pa omogoča ohranjanje izraznih vrednot. Opazovanje njune povezanosti me vodi k sklepanju, da: • vestetika, vsebina, sporočilnost, … oziroma z eno besedo izrazne vrednote dajejo smisel in pomen snovnim rečem, zaradi teh vrednot so nam zanimive snovne reči, • snov pa omogoča ohranjanje izraznih vrednot, da se ohra- njajo, da takoj ne izginejo ali propadejo. Ene in druge vrednote so si torej med seboj koristne in se dopolnjujejo, tvorijo neko simbiozo. 94 Franc Rozman To njihovo medsebojno simbiozo lahko izrazim tudi takole: Oblika in vsebina s svojo pojavnostjo osmišljata snovne ob- jekte, snov pa z obstojnostjo omogoča ohranjanje teh izraz- nih vrednot pred prezgodnjim propadanjem. Snov nima sposobnosti ustvarjanja izraznih vrednot. Snovni medij (list papirja, CD ali disk), na katerem se nahaja neka pesnitev ali druga sporočilna vrednota, pesnitve ne pre- pozna, ne ve zanjo. Snovni medij ne ve, kaj hrani, ne ve, ali hrani smiselno izrazno vrednoto (obliko, tekst, glasbo, znanje, …) ali nesmiselne naključne čačke. Snovni medij je slep za izrazne vrednote v vesolju. Slep je celo za vrednote, ki jih sam hrani. Česar snovni medij niti ne opazi, tega tudi ne more ustvarjati. Snov s svojimi snovnimi zakonitostmi, ki jih poznamo iz ˘zike in kemije, ne more biti izvor vsebin in drugih izraznih vrednot. Zavedanje je izvor izraznih vrednot. Gornja trditev se nanaša na snovne zakonitosti, ki jih obrav- nava ˘zika in kemija, ne pa na slabo poznana dogajanja, ki jih opažamo v povezavi z našim zavedanjem. O nastajanju izraznih vrednot (vsebin, glasbe, kromosom- skih zapisov, …) na splošno premalo vem, da bi o njih lahko kaj zapisal. Vem le to, da nastajajo in obstajajo in da posledično obstajajo tudi načini za njihovo nastajanje. Načine nastajanja estetskih, vsebinskih in podobnih vrednot zato hočem zgolj imenovati, kaj več o njih ne znam povedati. Vse mehanizme in načine, ki omogočajo nastajanje izraznih vrednot, kakršni koli že so, imenujem zavedanje. Pri tem ni pomembno, kje se pojavljajo, od kdaj obstajajo in v kakšni obliki se pojavljajo. Izrazne vrednote so lahko izvor snovnih vrednot. Fizika in metafizika 95 Kromosomski zapis je izrazna vrednota, za katero vsako- dnevno opažam, da je sposobna usmerjati dogajanje v naravi v smislu, da se iz brezoblične snovi, ki se najde v naravi, razvije človek, žival ali rastlina. Izrazna vrednota je lahko računalniški program za krmi- ljenje stroja. Izrazne vrednote in principi so lahko sposobni pretvorb med zaznavnimi in nezaznavnimi oblikami energij, nastajanja kot izginjanja snovi in energije. Izrazne vrednote vesolja so torej možen sprožilec in tudi usmerjevalec nastanka snovi oziroma snovnega dela vesolja, začenši z velikim pokom. Zavedanje je starejše od snovi Razumevanje odnosa med snovnimi in sporočilnimi vred- notami vesolja je miselno zahtevno, zato si ga bom skušal pona- zoriti v slikovni obliki. Mehanizmi nastajanja izraznih vrednot so osnova nastanka snovi. Na shemi je prikazana snov, izrazne vrednote in zavedanje. S puščico je prikazano, da iz zavedanja izhajajo izrazne vred- 96 Franc Rozman note, iz izraznih vrednot pa snov. Ker ni puščic v obratni smeri, je s tem izražena ugotovitev, da snov ni sposobna proizvajati izraznih vrednot, izrazne vrednote (tekst, slika, …) pa ne za- vedanja. Za ponazoritev bi lahko rekel, da list papirja ni sposoben na sebi ustvariti zgodbe, zgodba pa ne zavedanja se te zgodbe. Če vsakemu snovnemu objektu pripišem vsaj malo izraz- nosti, če ima izraznost že prvi atom, ki je nastal ob velikem poku, potem je bilo zavedanje kot izvor izraznosti prisotno že ob velikem poku. Mehanizmi in principi rojevanja izraznih vrednot so bili torej prisotni pred nastankom snovi. Fizika in metafizika 97 Epilog V razmišljanjih sem prišel do roba zaznavnih možnosti, s pomočjo meta˘zičnih sklepanj pa do roba možnosti logičnega dojemanja, mogoče že celo čez rob …. Vsebine, estetske vred- note, zavedanje, snov, matematična logika, … Vse to sicer opa- žam, vendar opaženega ne znam povezati v celovito sliko. Na začetku je bila »Beseda« – ideja, načrt, hotenje, volja, … Ali vsega opisanega ni možno povedati bolj preprosto in bolj razumljivo; seveda tako, da pri tem ne prezrem bistvenih stvari v vesolju. Dogajanja seveda ne smem opisovati naivno! V tej povezavi so zanimivi religiozni teksti. Izrazne vrednote vesolja, estetiko, zavedanje, … dojemamo ljudje kot pomembno, dokaj avtonomno vrednoto vesolja, glede na snov. Pomen te vrednote religiozni teksti poudarjajo z eno samo besedo „Bog” (Alah, Buda, …). Človek je subjekt snovnega dogajanja kot tudi delovanja vse- binskih vrednot, zavedanja, ustvarjalnosti, … V religioznem izra- zoslovju je neodvisnost snovnih od vsebinskih (ustvarjalnih, …) vrednot opisana kot dvojnost človeka: „telo in duša” (karma, …). Kako preprosto zapisati, da v vesolju obstajajo nesnovni mehanizmi in dejavniki, ki so povzročili veliki pok? V religi- oznih tekstih je to zapisano takole: „Na začetku je bila Beseda.” Razmišljanja v smeri snovnega dogajanja in snovnih zakonitosti se nadaljujejo v knjigi »Pred velikim pokom« BI 1999. Razmišljanja v smeri vsebinskih vrednot in zavedanja pa v knjigi »Človek sem – ustvarjam« BI 1997. 98 Franc Rozman Dodatki Dodatek 1 – preslikave stvarnosti v projekcije Oddaljevanje objekta Objekt v času t=0 začne svojo pot v točki 0 in potuje v smeri x s hitrostjo v. t (čas v izbranem trenutku) = t’ (čas v preteklosti, ko se je foton odbil od opazovanega objekta)+ + x’/(c–v) (čas od odboja do vrnitve k opazovalcu) Ureditev enačbe: t=t’+x’/(c–v) sledi t=t’+ vt’/(c–v) sledi t/t’ = 1+v/(c–v) sledi t’=t(c–v)/c Razdalja, na kateri v času t vidim opazovani objekt, je enaka vt’. Ureditev enačbe: x’=vt(c–v)/c sledi x’=x(c–v)/c Opažena hitrost gibanja opazovanega objekta je x’/t. Ureditev enačbe: v’=(x/t)(c–v)/c sledi v’=v(c–v)/c Dodatek 2 Približevanje objekta Zaradi poenostavitve koordinatni sistem izberem tako, da bo objekt prispel do opazovalca v času t=0. Časa t in t’ imata torej negativni vrednosti. Fizika in metafizika 99 –t (čas v izbranem trenutku) = –t’ (čas v preteklosti, ko se je foton odbil od opazovanega objekta)+ + x’/(c+v) (čas od odboja do vrnitve k opazovalcu). V tem primeru foton potuje s hitrostjo c+v glede na opazovalca. Ureditev enačb: –t=–t’+x’/(c+v) sledi –t=–t’+ vt’/(c+v) sledi t=t’(1–v/(c+v)) t’=tc/(c+v) –x (razdalja, na kateri se nahaja opazovani objekt v času t)= =–x’(razdalja, na kateri je bil objekt v času t’)+ +vx’/(c+v) (razdalja, ki jo je napravil objekt v vračanju fotona od objekta do opazovalca) Ureditev enačb: –x’=–x+x’/(c+v) sledi x’=x –vx’/(c+v) sledi x’(1–v/(c+v)=x sledi x’(c/(c+v)) sledi x’=x(c+v)/c Navidezna (opažena) hitrost objekta je opažena razdalja do objekta, x’ deljena s časom, kot ga potrebuje objekt, da prispe do opazovalca, to je t. Ureditev enačb: v’=(x/t)(c+v)/c ) sledi v’=v(c+v)/c Dodatek 3 Zamislim si pospeševalnik premera 10 km, v katerem kroži elektron. Opazovalec se postavi v središče kroga, ki ga tvori cev pospeševalnika, tako da je od cevi pospeševalnika oddaljen 5 km. Opazovalec hipotetično iz oddaljenosti 5 km opazuje kroženje elektrona v cevi pospeševalnika. Elektron kroži okrog opazovalca po krožnici s polmerom 5 km. Opazovalec je v sredini te krožnice. Elektron v mislih pospešim do skoraj svetlobne hitrosti. Zaradi velike hitrosti vidi opazovalec po teoriji relativnosti elektron na manjši razdalji, ob zadostni hitrosti pa zaznava kroženje elektrona okrog sebe na razdalji nekaj metrov. Opazovalec vidi kroženje elektrona okrog sebe, ne pa v cevi pospeševalnika, ki je oddaljena od njega 5 km. 100 Franc Rozman Tako dojemanje ni združljivo, saj isti pojav opažam na dva različna načina. Vem, da elektron stvarno kroži v cevi pospeše- valnika, opazovalec pa ga po predvidevanjih teorije relativnosti vidi krožiti neposredno okrog sebe. Dodatek 4 Fiziki imajo ugovor proti trditvi, da rdeči foton (iz primera na strani 30) potuje manj kot eno sekundo. Menijo, da glede na relativnost nikoli ne moremo trditi, kdo se giblje in kdo miruje. Lahko izhajamo iz stališča, da miruje opazovalec, približuje pa se svetilo. V tem primeru je foton izšel iz svetila v času, ko je bilo svetilo oddaljeno 300.000.000 m. V nadaljevanju je nepomembno, da se svetilo približuje. Takrat je foton že na poti in do »miru- jočega« opazovalca bo moral preleteti celotno razdaljo, to je 300.000.000 m, za kar bo porabil celo sekundo. Predpostavka o gibanju vira pa zahteva upoštevanje nasled- nje relacije. Če predpostavimo, da se giblje vir, potem se giblje tudi obelisk, kajti med virom in obeliskom je ves čas enaka razdalja. Zelenemu fotonu se bo v tem primeru v času poto- vanja obelisk odmaknil za tri metre. V tem primeru bo moral zeleni foton prepotovati razdaljo 300.000.000+3 m. Podaljšana razdalja velja le za potovanje fotona, ne pa za razdaljo med svetilom in obeliskom. Ker obelisk in svetilo med seboj mirujeta, na osnovi Michelsonove hipoteze z gotovostjo lahko ugotovimo, da bo čas preleta fotona od svetila do obeliska eno sekundo. Prelet za tri metre podaljšane razdalje v eni sekundi pomeni različno hitrost od svetlobne hitrosti. Z opisano predpostavko smo dosegli le to, da povečano hitrost opažam pri potovanju zelenega fotona in ne rdečega. Fizika in metafizika 101 Dodatek 5 Utemeljevanje teorema o vpadni hitrosti svetlobe Raketa se približuje vesoljčku. Opazovanje poskusa ob raketi: Če dogajanje opazujem ob raketi, ne potrebujem hitrosti svetlobe v odnosu do ponora. Potrebujem le hitrost svetlobe glede na izvor, ki pa jo znam izraziti. Primer je skrajno poenostavljen z namenom, da sprememba (relativnost) razdalje, ki se pojavi kot posledica hitrosti, vpliva le na merske enote (skalo koordinatnega sistema), ne pa na druge zakonitosti. Raketa na razdalji x od vesoljčka odda foton proti vesoljčku. Vesoljček in raketa se drug drugemu približuje s hitrostjo v. Poskus opazujem ob raketi, zato predpostavim, da raketa miruje, vesoljček pa se približuje raketi. Foton se od rakete (opazovalca) oddaljuje s svetlobno hitrostjo, sočasno pa se ve- soljček raketi približuje s hitrostjo v. Nekje na poti se srečata. Srečata se, ko foton prepotuje raz- daljo x1 (c.t), vesoljček pa se v tem času približa raketi za razdaljo x2 (v.t). x=c.t+v.t x=(c+v).t 102 Franc Rozman Foton bo razdaljo od rakete do srečanja z vesoljčkom pre- letel v času t=x/(c+v) Opazovanje poskusa pri vesoljčku: Tudi tokrat raketa na oddaljenosti x odda foton proti vesolj- čku. V tem primeru imamo opazovalca in izhodišče koordi- natnega sistema pri vesoljčku. Gibanje rakete po tem, ko je oddala foton, ne vpliva več na poskus. Žarek mora ne glede na gibanje rakete prepotovati celotno razdaljo x. Po predhodno opisanem teoremu o vpadni hitrosti svetlobe bo foton (gledano od vesoljčka) potoval s hitrostjo, ki je vsota hitrosti svetlobe in hitrosti rakete, to je s hitrostjo c+v. Čas, ki ga žarek potrebuje za prelet razdalje x med raketo in vesoljčkom, je torej t=x/(c+v) Na osnovi teorema (o vpadni hitrosti) izračunan čas preleta fotona (gledano od vesoljčka) je enak izračunu časa po metodi brez tega teorema (gledano od rakete). Rezultat s tem potrjuje opisan teorem o vpadni hitrosti svetlobe. Fizika in metafizika 103 Dodatek 6 Teorija relativnosti je težko predstavljiva Prepletanje časa in prostora, kar je osnova teoriji relativnosti, ni lahko predstavljivo. Naj izraženo misel ilustriram s primerom. Zamislim si dva opazovalca, ki si nekje v naravi izbereta vsak svojo skalo. Izbrani skali sta med seboj oddaljeni 300 m. Opazovalca poletita iz ozadja skal v smeri drug proti dru- gemu s četrtino svetlobne hitrosti. Njuni hitrosti sta c/4 glede na pokrajino, glede na skali. Dogajanje opazujem v izbrani časovni točki t 0 , in sicer na- tanko takrat, ko je vsak od opazovalcev sebe vidi točno nad svojo skalo, v časovni točki njunih preletov skal. Po teoriji relativnosti se razdalja med dvema objektoma zmanjša, če se objekta približujeta ali oddaljujeta. Opazovalec zato opazi, da razdalja med njim in skalo, ki se nahaja na drugi strani, v izbranem primeru znaša le 286 m (glej skico). Ker se opazovalca gibljeta drug proti drugemu, je njuna medsebojna hitrost skoraj polovico svetlobne hitrosti. Opazo- valca drug drugega vidita torej na še krajši razdalji, vidita se na vsega 260 m oddaljenosti. Kako naj si predstavljam tri različne razdalje med kamno- ma? Ali različne razdalje do skale in opazovalca pomenijo, da se opazovalec ne nahaja nad skalo? Zakaj ne, če sem v izhodišču predpostavil tako situacijo? 104 Franc Rozman V času t 0 opazovalca drug proti drugemu pošljeta fotona. Koliko časa bosta fotona potreboval za pot do drugega opazo- valca v primeru približevanja, koliko v primeru oddaljevanja opazovalcev? Fizika in metafizika 105 V naravi ne opažamo hitrosti, ki bi bile večje od svetlobne hitrosti, vemo, da energije ne mo- remo niti pridobiti niti izgubiti itd. V nasprotju s tem opažamo, da je ob velikem poku nastala snov in energija, opažamo delce z nepojasnjeno veliko energije, opažamo paradoks dvojčkov, skrivnostno gravitacijo itd. Pot k pojasnitvi teh pojavov je v priznavanju in razumevanju ne le vidnih, ampak tudi tistih naravnih pojavov, ki se v veliki meri dogajajo za obzorjem naših zaznavnih možnosti. Čeprav je presenetljivo, me tak pristop vodi do spoznanj, da snovni delec neko razdaljo lahko prepotuje hitreje kot s svetlobno hitrostjo, da energija v nekaterih okoliščinah lahko nastane ali izgine, da ni paradoksa dvojčkov in da je gravi- tacijo možno pojasniti. Document Outline
Yüklə 35,99 Kb. Dostları ilə paylaş:
|