Franc Rozman Fizika in metafizika

Fizika in metafizika
23
Raziskovati stvarnost ali projekcije?
Poskusi kažejo, da se nekatere stvari v vesolju v resnici lahko
dogodijo precej drugače, kot jih vidim ali izmerim.
To spoznanje me spravlja v zadrego, saj se, ko se zavem rela-
tivnosti projekcij, ne morem več zanesti na svoje zaznave. Celo
na meritve se ne morem zanesti, kajti ravno te mi kažejo popa-
čene projekcije stvarnega dogajanja.
Prej opisani poskusi lepo ilustrirajo popačitve, ki jih prina-
šajo projekcije. Kažejo, kako neki trenutni pojav lahko opazu-
jem kot dogajanje, ki traja, da gibanje v eno smer lahko opazim
kot gibanje v nasprotno smer, kako hitra gibanja lahko opazim
kot počasna, kako počasna gibanja lahko opazim kot hitra.
Zaznava oziroma projekcija je odvisna od tega, od kod in na
kakšen način dogajanje opazujem.
Dva opazovalca, ki isto dogajanje opazujeta z različnih loka-
cij ali na različen način, na primer eden z očali, drugi brez, lahko
isti pojav vidita zelo različno.
Znajdem se pred načelnim vprašanjem, in sicer, kako razis-
kovati pojave v vesolju. Imam dve možnosti:
• 
 da na osnovi projekcij poskušam razumeti stvarno doga-
janje ali
•
  da dogajanja raziskujem na nivoju projekcij in se ne obre-
menjujem s tem, kaj se stvarno dogaja.
Fizika dogajanje v naravi skuša opisati
z zakonitostmi, ki se nanašajo na projekcije.
Fiziki se dobro zavedajo, da stvarnega dogajanja (povzro-
čitelja projekcij) ne moremo neposredno niti videti niti meriti,
da vedno zaznavamo le projekcije, zato skušajo čim več narav-
nih pojavov pojasniti na osnovi opisovanja projekcij.
Za ˘ziko obstaja tisto, kar merimo in zaznavamo. Če meritve
na enem mestu kažejo eno zaporedje pokanja petard, je na
tistem mestu resnica pač taka. Če na drugem mestu isto spro-
žitev petard slišim v drugačnem zaporedju, potem je na drugem

---

24
Franc Rozman
mestu resnica drugačna. Za ˘ziko je resnica relativna, odvisna
od mesta opazovanja.
Z opuščanjem odkrivanja stvarnega dogajanja, na primer z
opuščanjem raziskovanja zaporedja, v katerem so bile petarde
resnično sprožene, tvegam, da naravnih pojavov v celoti ne bom
razumel. Projekcije mi kažejo delno in popačeno sliko doga-
janja. Površno razumljeni pojavi pa se mi lahko kažejo kot
nesmiselni.
Kadar razumevanje dogajanja na osnovi projekcij postane
dvomljivo, kadar projekcij med seboj ne znam logično povezati,
takrat mi ostane možnost raziskovanja stvarnosti in na ta način
bodisi potrditve bodisi zanikanja ugotovitev, dobljenih na osnovi
projekcij. Pomagam si torej lahko z metodami meta˘zike.
Meta˘zika raziskuje stvarna dogajanja.
Tudi meta˘zično razkrivanje stvarnosti ni brez nevarnosti,
pasti in pomanjkljivosti. Hipotetično predpostavljenega stvar-
nega dogajanja, dobljenega na osnovi logičnega združevanja
projekcij, ne morem preverjati in potrjevati z neposrednimi
meritvami. Stvarnega dogajanja neposredno namreč ne morem
ne zaznavati ne meriti.
Izmerim lahko le projekcije takega prikritega dogajanja in iz
projekcij sklepam tako na stvarno dogajanje kot na zakonitost,
na osnovi katere se stvarno dogajanje preslika v projekcije.

---

Fizika in metafizika
25
Na osnovi ene projekcije seveda ni mogoče razkriti stvar-
nosti in zakonitosti preslikav. Na srečo se stvarna dogajanja v
različnih okoliščinah kažejo na mnoge načine.
Raziskovanje mnogo projekcij istega dogajanja daje boljše
možnosti za odkrivanje stvarnosti. Čim več različnih projekcij
nekega dogajanja mi preko zakonitosti preslikav potrjuje hipo-
tetično zamišljeno stvarno dogajanje, tem bolj je takšno stvarno
dogajanje verjetno.
Končni odgovori o dogajanjih v naravi
so ljudem prikriti.

---

26
Franc Rozman
Če bi raziskali vse projekcije nekega dogajanja, potem bi
lahko z gotovostjo trdili o resničnosti neke stvarnosti. Ker pa
nikoli ne poznamo vseh projekcij neke stvarnosti, nikoli ne
moremo z gotovostjo trditi, da je zamišljena hipotetična stvar-
nost resnična. Niti o delčku stvarnosti torej ne moremo biti
popolnoma prepričani.
Stvarnost je torej prikrita našim zaznavam. O stvarnem do-
gajanju lahko le sklepamo z večjo ali manjšo verjetnostjo, od-
visno od tega, koliko raznolikih projekcij nam je uspelo raziskati
in s koliko projekcijami smo potrdili hipotetično zamišljeno
stvarnost.
Seveda vsaka projekcija, ki ne potrjuje hipotetične stvar-
nosti, takšno hipotezo ovrže. O hipotetični stvarnosti lahko
govorimo le tedaj, če nam vse poznane projekcije hipotezo
potrjujejo.
Projekcije vem,
da so popačena slika dogajanja,
za opis stvarnosti ne vem,
ali se nanj lahko zanesem.
Vesolje torej lahko raziskujem:
• 
 na osnovi projekcij, za katere vem, da mi kažejo popačeno
in nepopolno sliko dogajanja v vesolju, ali
• 
 na osnovi raziskovanja stvarnega dogajanja, ki ga nikoli z
gotovostjo ne morem potrditi.
Pri raziskovanju naravnih pojavov torej nimamo nič absolut-
nega in nič dokončnega, nič takega, na čemer bi lahko temeljila
naša spoznanja.

---

Fizika in metafizika
27
Velike hitrosti
Foton je zaznaven na izvoru in na ponoru, ko
zadene ob snov. Na poti foton ni zaznaven.
Gibanje fotona lahko pojasnimo na osnovi opa-
zovanja fotona na izvoru in ponoru ter na osnovi
miselnih modelov, ki pojasnjujejo njegovo giba-
nje na poti v času, ko ni zaznaven.
Dogajanje torej lahko pojasnim na osnovi po-
vezovanja metod ˘zike in meta˘zike.
Občutek samozadostnosti in izolirane uporabe
le ene od metod lahko pripelje ne le do nerazu-
mevanja, ampak celo do zmotnega razumevanja
dogajanj v vesolju.
V prejšnjem poglavju opisani pojavi se dogajajo pri majhnih
hitrostih. Že pri majhnih hitrostih opazim precejšnje razlike
med stvarnostjo in projekcijami. V tem poglavju pa so prika-
zane razlike med stvarnostjo in projekcijami pri velikih hitro-
stih, kjer so te razlike še bolj opazne.
Pojave pri velikih hitrostih je prvi opisal Einstein v posebni
teoriji relativnosti, ki jo je objavil leta 1905 in govori o tem, da
se prostor in čas prepletata. Deset let kasneje je Einstein v splošni
teoriji relativnosti predstavil še pogled na gravitacijo.
Ta zapis ne vsebuje zgolj povzetka Einsteinovih pogledov na
velike hitrosti. Razumevanje velikih hitrosti skušam poglobiti
na osnovi vključevanja novih metod raziskovanja in novih po-
gledov na dogajanja.
Podajam razloge in utemeljitve za posodobitev nekaterih
miselnih predstav o dogajanju pri velikih hitrostih. Novi pogledi
v veliki meri izhajajo iz načina razumevanja meritve hitrosti

---