Franc Rozman Fizika in metafizika



Yüklə 35,99 Kb.
Pdf görüntüsü
səhifə7/22
tarix06.02.2018
ölçüsü35,99 Kb.
#26186
1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   ...   22

32
Franc Rozman
Raketa se na začetku poskusa nahaja na Zemlji. Vključim ji
motorje in jo izstrelim proti vesoljčku.
Že takoj na začetku, ob izstrelitvi rakete zemljan in vesoljček
dogajanje opažata zelo različno:
Zemljanov pogled na doga-
janje je preprost, saj opazuje v iz-
hodišču mirujočo raketo, ki močno
pridobiva na hitrosti. Zemljan
opazi uspešen start in močno
pospeševanje rakete v smeri pro-
ti vesoljčku.
Raketa skupaj z Zemljo ima,
gledano z asteroida, skoraj svet-
lobno hitrost in posledično ogromno,
skoraj neskončno maso. Neskon-
čna masa rakete, kakršno s svoje
perspektive opaža vesoljček, ra-
keti onemogoča pospeševanje,
ne glede na moč motorja, ki jo po-
ganja. Vesoljček ne opaža omembe
vrednega pospeška rakete.
Ob startu rakete, ko zemljan opaža velike pospeške rakete,
vesoljček opaža, da raketa zaradi velike mase ne more pospe-
ševati. Opažanji zemljana in vesoljčka glede pospeševanja rakete
se zelo razlikujeta.
Raketa v nadaljevanju poskusa, vsaj z zemljanove perspek-
tive pospešuje in zemljan čez nekaj časa opazi, da se je hitrost
rakete povečala in približala svetlobni hitrosti. V tej fazi poskusa
zemljan ugotovi, da vključeni motorji rakete zaradi velike mase
ne morejo več pospeševati. Masa rakete je namreč s perspektive
zemljana zaradi povečane hitrosti zelo narasla.
Vesoljček tudi v tej fazi poskusa opaža čisto nekaj drugega
kot zemljan. Opaža, da se hitrost rakete zmanjšuje, hitrost po-
staja vse manjša, zaradi česar se raketi z vesoljčkove perspektive
zmanjšuje masa.
Raketa se oddaljuje od vesoljčka, zato jo motorji rakete z
vesoljčkove perspektive pravzaprav zavirajo. V fazi, ko zemljan
ne opaža več pospeškov rakete zaradi velike hitrosti, vesoljček
opaža velike pojemke rakete, ko pa se hitrost rakete izenači s
hitrostjo vesoljčka pa v nadaljevanju vesoljček opaža velike
pospeške rakete.


Fizika in metafizika
33
Vesoljček opaža velike pospeške takrat, kadar zemljan ne opaža
pospeškov. Kadar vesoljček ne opaža pospeškov, jih opaža zemljan.
Videnji rakete z ene in druge perspektive sta si nasprotni.
Razlika njunih pogledov je še posebej očitna na koncu po-
skusa. Vesoljček kmalu opazi, kako ga raketa prehiti skoraj s
svetlobno hitrostjo.
Zemljan tega ne vidi. Zemljan lahko do konca življenja opa-
zuje, kako raketa asteroida in vesoljčka na njem, ne more in ne
more dohiteti. Asteroid se namreč skoraj s svetlobno hitrostjo
oddaljuje od Zemlje.
Opažanja lahko strnem takole:
Začetek poskusa ob izstrelitvi rakete
zemljan vidi: velik pospešek rakete
vesoljček vidi: zanemarljivo pospeševanje
Sredina poskusa, ko se hitrost rakete približa hitrosti asteroida
zemljan vidi: raketa zanemarljivo pospešuje
vesoljček vidi: velik pospešek rakete
Konec poskusa
zemljan vidi: raketa v času življenja ne more niti dohiteti
niti prehiti vesoljčka.
vesoljček vidi: raketa prehiti vesoljčka v kratkem času in
to z veliko hitrostjo.
Tabela 1
Eno samo stvarno potovanje rakete povzroča več, na prvi
pogled nezdružljivih projekcij videnja te stvarnosti.
Vsak od opazovalcev vidi delno
in celo popačeno sliko gibanja
opazovanega telesa.
Projekcije tega potovanja rakete so tako pestre, da bi v nas
lahko vzbudile celo dvome: bodisi o resničnosti opažanj bodisi
dvome o zakonitostih povečevanja mase pri velikih hitrostih.


34
Franc Rozman
O resničnosti opažanj se lahko prepričamo, saj jih s ˘zi-
kalnimi meritvami lahko izmerimo in potrdimo. O njih se lahko
prepričamo, kljub temu da so si projekcije navidezno med-
sebojno celo nasprotujoče.
Dogajanje postane verjetno in sprejemljivo, ko se zavem, da
projekcije kažejo omejeno in popačeno sliko stvarnega do-
gajanja.
Stvarnega potovanja rakete zemljan in vesoljček ne moreta
videti, lahko pa ga poskušata odkriti preko miselnega zdru-
ževanja projekcij.
Takšno združevanje projekcij pa ni preprosto. Naj s prispo-
dobo razložim zakaj.
Če se v hiši smeha zabaviščnega parka
ogledujem v vzbočenih ali izbočenih ogle-
dalih, se enkrat vidim majhen in debel, dru-
gič visok in suh, tretjič obrnjen na glavo.
Vsako ogledalo na svoj način popači mojo
sliko. Na osnovi takšnih slik si težko ustva-
rim sodbo o svojem izgledu.
Možnost za oblikovanje hipotetične slike mojega izgleda se
poveča, če poznam, kako je ukrivljeno vsako od ogledal. Iz ukriv-
ljenosti ogledala in slike na tem ogledalu lahko poskušam re-
konstruirati svojo stvarno podobo. Morebitne zmote pri rekon-
strukciji lastne podobe izločim tako, da postopek ponovim pri
mnogih, na različne načine ukrivljenih ogledalih.
Svetloba je medij, s katerim
opazujem dogajanja v vesolju.
Vesoljček in zemljan dogajanje opazujeta preko svetlobe.
Svetloba popači sliko stvarnega potovanja rakete zato, ker
opazovalcu z zakasnitvijo prikazuje gibanje rakete.
Lastnost svetlobe torej pomeni tista »zakrivljenost ogledala«,
ki zemljanu in vesoljčku popači stvarno sliko potovanja rakete.


Fizika in metafizika
35
Poznavanje zakonitosti gibanja svetlobe je ključ k spozna-
vanju stvarnega potovanja rakete.
Poskušal bom torej spoznati zakonitosti, ki opisujejo, kako
in na kakšen način svetloba stvarno gibanje rakete preslika v
projekcije.
Ali je hitrost svetlobe vedno enaka?
Vesoljček in zemljan sliko o tem, kaj se dogajanja z raketo,
dobivata s pomočjo svetlobe. Svetloba, ki se odbije od rakete,
potuje do vesoljčka ali zemljana in s seboj nosi informacijo na
primer o tem, kje se raketa nahaja, informacijo o hitrosti rakete
in druge informacije, vezane na dogajanje z raketo.
Hitrost svetlobe med mirujočimi objekti
je vedno enaka.
Svetloba za pot od rakete do opazovalca potrebuje nekaj
časa. Vesoljček bo videl, kaj se dogaja z raketo z neko zaka-
snitvijo, s tolikšno zakasnitvijo, kolikor časa potrebuje svetloba
za pot od rakete do vesoljčka. Zakasnjeno videnje rakete je eden
od razlogov, zakaj raketo v projekciji vidimo drugje in z dru-
gačno hitrostjo od njene stvarne lokacije in hitrosti.
Koliko časa bo svetloba potrebovala za pot med raketo in
opazovalcem, je odvisno od hitrosti svetlobe.
Hitrost svetlobe med mirujočimi se objekti so ˘ziki izmerili
že pred nekaj stoletji. Prvi je hitrost svetlobe izmeril danski
astronom Romer že 1676 na osnovi opazovanja Jupitrovih lun.
Na Zemlji je hitrost svetlobe prvi izmeril Fizeauje leta 1850 na
osnovi svetila, zobatega kolesa in ogledala. Izmeril je, da je svet-
loba (v praznem prostoru) prepotovala razdaljo od izvora do
ogledala in nazaj s hitrostjo: 3. 10
8
 m/s.
Meritve hitrosti po Fizeaujevem načinu so bile napravljene
med mirujočimi napravami. Tako izmerjena hitrost svetlobe ne
zadošča, da bi na osnovi tako dobljenih rezultatov lahko opisal,


Yüklə 35,99 Kb.

Dostları ilə paylaş:
1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   ...   22




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə