Bojan [optrajanov
Yüklə 4,97 Kb. Pdf görüntüsü
|
Kako primer za toa kako mo`e da izgleda tetratka so bele{ki od istra`uvaweto, na sl. 2.5 b se poka`ani bele{ki od Marija Sklodovska–Kiri (sl. 2.5 a). a b Sl. 2.5. Marija Sklodovska–Kiri * (a) i tetratka so nejzini bele{ki (b) Jasno e i zo{to e va`no seto pogore navedeno. Imeno, istra`uvaweto se odviva vo tekot na nekakov (podolg ili pokus) vremenski period, a ~ovekovoto se}avawe ne e sigurna garancija deka sè bilo tokmu onaka kako {to ~ovek se se}ava. Vpro~em, ima pogovorka deka “umnite zapi{u- vaat, a pametat – onie drugite”. Zapomni: vo tekot na istra`uvaweto treba (~esno, bez zaobikoluvawe na vistinata) da se vodat podrobni bele{ki koi }e bidat osnova za krajnoto pretstavuvawe na rezultatite od istra`uvaweto. Obrabotka i soop{tuvawe na rezultatite Vo tekot na istra`uvaweto povremeno treba da se sredat dobienite rezultati. Ako istra- `uvaweto e predimno teorisko, treba da se sostavi tekst vo koj }e bide dadena baranata cel, }e bidat opi{ani pojdovnite pretpostavki, a potoa }e se obrne vnimanie na ispolnetosta (ili – neispolnetosta) na pretpostavkite. Tekstot podocna, verojatno }e pretrpi izmeni, no va`no e toj da postoi. Postapuvaj}i vaka, najnakraj }e se dojde do krajnata verzija na tekstot {to }e bide nekoj vid izve{taj za istra`uvaweto. Ako, pak, istra`uvaweto e predimno eksperimentalno, vo tekot na istra`uvaweto rezultatite od merewata treba postepeno da se sreduvaat i da se sporeduvaat so o~ekuvawata. Otkako }e zaklu~ime deka nema potreba od natamo{ni eksperimenti † , rezultatite treba da se obrabotat. Ako rezultatite se numeri~ki, obrabotkata treba da se vr{i so statisti~ki metodi (od najednostavnoto nao|awe na sredni vrednosti, do poprodlabo~ena obrabotka so pomo{ na kompju- terski programi nameneti za taa cel). * Maria SkÄodowska–Curie (1867–1934). † Vsu{nost, zaklu~okot mora da bide privremen. Od sekoe istra`uvawe proizleguvaat novi pra{awa za ~ie re{avwe }e bidat, verojatno, potrebni novi eksperimenti. 53 Otkako }e bide zaklu~eno deka istra`uvaweto e zavr{eno, se pi{uva celosen izve{taj. Se zapo~nuva so celta na istra`uvaweto, se prodol`uva so ona {to dotoga{ bilo poznato i se davaat podrobnosti za metodite {to bile koristeni za da se dojde do rezultatite {to potoa }e bidat izlo`eni. Numeri~kite rezultati (prethodno obraboteni) treba da se pretstavat vo vid na tabeli ili grafi~ki (kako grafikoni ili na drug pogoden na~in * ). Rezultatite potoa se diskutiraat. Se istaknuva nivnoto zna~ewe, tie se povrzuvaat so celta na istra`uvaweto i se naveduva nivnata verodostojnost. Najnakraj se naveduva koristenata literatura. Koga numeri~ki rezultati se pretstavuvaat vo vid na tabela, vo naslovot na sekoja kolona so rezultati se naveduva koli~nik me|u veli~inata na koja taa kolona se odnesuva i edinicata za taa veli~ina, a potoa vo kolonata se davaat samo brojnite vrednosti. Taka e zatoa {to od zavisnosta veli~ina = brojna vrednost u edinica za veli~inata sleduva deka brojnata vrednost e ednakva na veli~inata podelena so edinicata za nea. Pogore opi{aniot na~in se primenuva i za ozna- ~uvawe na koordinatnite oski koga rezultatite se pretstavuvaat vo vid na grafik (sl. 2.6), a i toga{ koga se koristat histogrami (sl. 2.7), makar {to vo na{iot primer oskite ne se ozna~eni. Pri citiraweto na koristenata literatura, spored standardite usvoeni vo hemijata, koga se raboti za knigi se naveduvaat avtorite (so inicijali i celi prezimiwa), dava celosniot naslov na knigata, se naveduva izda- va~ot i mestoto na izdavawe, kako i godinata na obja- vuvawe. se 0 5 10 15 20 25 30 35 1 2 3 4 5 Sl. 2.7. Rezultati pretstaveni vo histogram Sl. 2.6. Rezultati pretstaveni vo vid na grafik Ako se raboti za statija vo spisanie, se postapuva na sli~en na~in, no pokraj naslovot na statijata (toj ponekoga{ se ispu{ta) se dava i nazivot na spisanieto, tomot i godinata na objavuvawe, kako i stranicite od spisanieto na koi se nao|a koristenata statija. Postojat i pokonkretni nasoki za citirawe, no vo toa nema da zavleguvame. Nakuso re~eno, rezultatite od istra`uvaweto se obrabotuvaat, se sreduvaat i za niv se pi{uva svoeviden izve{taj vo koj se naveduva celta na istra`uvaweto, osnovnite prethodni soznanija, metodite {to se koristeni, rezultatite {to se dobieni (zaedno so diskusija za niv) i zaklu~ocite {to se napraveni, a se naveduva i koristenata literatura. * Na primer, vo vid na t.n. histogram (serija od razli~no visoki “stolp~iwa”). 54 2.3. ISTRA@UVAWETO VO NASTAVATA PO HEMIJA ISTRA@UVAWA ZA NASTAVATA PO HEMIJA Istra`uvawa vo u~ili{teto Za da mo`e da ima uvid vo izveduvaweto na nastavata i uspehot na u~enicite, vo u~ili{tata redovno se izveduvaat aktivnosti so istra`uva~ki karakter. Najednostavno e da se sledi sredniot uspeh na u~enicite vo edno oddelenie ili na celoto u~ili{te. Po zaklu~uvawe na ocenkite vo daden period (trimese~je, polugodie, kraj na godinata), ocenkite se sobiraat i se delat so brojot na u~enici. Mo`e da se presmetuva i sred- niot uspeh na oddelni u~enici. Site matemati~ki operacii mo`e da se pravat ra~no, no pobrzo, polesno i poto~no e ako se koristat soodvetni kompjuterski programi. Na toj na~in se dobivaat rezultati koi potoa treba da se analiziraat, a ne samo da se soop{tat. Treba da se utvrdi zo{to rezultatite se takvi kakvi {to se najdeni, kolkava e nivnata verodostojnost i kakvi merki treba, eventualno, da se prezemat. U~ili{teto mo`e da sproveduva i interno (vnatre{no) testirawe, vklu~uvaj}i gi tuka i anketite me|u u~enicite za nivniot odnos kon opredelen predmet, u~ebnik ili nastavnik. Ako anketite bidat sovesno i nepristrasno izvedeni, tie mo`e da dovedat do dragoceni soznanija. Pritoa, va`no e u~enicite svoite mislewa ne gi baziraat na elementi {to ne se najbitnite. Na primer, najva`no za nivnoto mislewe ne treba da bide dali predmetot e lesen ili te`ok, dali u~ebnikot e mal po obem ili e napi{an na pove}e stranici tuku predimno vrz osnova na toa dali vo u~ebnikot t.n. gustina na poimi * e mala ili golema, dali sodr`inite se predadeni razbirlivo i dali u~ebnikot e pogoden za vistinsko u~ewe ili za “bubawe”. Mislewata, pak, za nastavnicite ne treba da bidat sozdadeni vrz osnova na procenkata za toa dali nastavnikot e popustliv ili strog, tuku dali toj e dobar pedagog ili ne e takov, dali dobro go vladee svojot predmet ili vo toj pogled ima slabosti, dali e pravi~en ili nepravi~en i sli~no. Bi bilo interesno da se sporedat rezultatite od anketi za opredeleno pra{awe organizirani, oa edna strana, od u~ili{teto i, od druga strana, od samite u~enici. Kako kratko rezime mo`e da se re~e deka istra`uvawata vo u~ili{teto za nastavata vo nego, pod uslov deka tie se sovesno i objektivno vr{eni, treba da dadat pojasna pretstava za vistinska sostojba na ne{tata, za uspehot i za problemite, za potoa da bidat patokaz kon postignuvawe na podobri rezultati i zdobivawe na potrajni znaewa. * Gustina na poimite e odnos me|u brojot na podatoci i brojot na stranici na koi tie podatoci se dadeni. 55 Yüklə 4,97 Kb. Dostları ilə paylaş:
|