Geografija
Yüklə 23,03 Kb.
|
|
GEOGRAFIJA (zgradba zemlje in značilnosti njenega površja) GEOGRAFIJA- veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem LITOSFERA- zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine, zemeljska skorja HIDROSFERA- vodovje na zemeljskem površju ATMOSFERA- zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje BIOSFERA- ves prostor na zemlji, v katerem živijo organizmi OBMOČJE- ozemlje z določenimi značilnostmi POKRAJINA- manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost REGIJA- področje, območje RELIEF- oblikovanost zemeljskega površja ENDOGENE SILE- imajo svoj izvor v zemeljski obli MAGMA- žareča tekoča snov v zemeljski notranjosti SEDIMENT- kamnina, nastala iz naplavin odmrlih mikroorganizmov v morju ali jezeru, usedlina METAMORFNA KAMNINA- kamnina, ki se je zaradi velikega pritiska, visoke temperature spremenila VULKANIZEM- pojavi, ki so v zvezi s prodiranjem magme iz zemeljske notranjosti PLUTONIZEM- nanašajoč se na delovanje magme pod zemeljsko površino DENUDACIJA- odnašanje površinskih zemeljskih plasti zaradi delovanja padavin, vetra, ledenikov EROZIJA- dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti delovanje tekoče vode FLUVIALNA EROZIJA- nanašajoč se na delovanje tekoče vode GLACIALNA EROZIJA- erozija zaradi delovanja ledenika EOLSKA EROZIJA- nanašajoč se na veter ABRAZIJA- izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov AKUMULACIJA- odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter EKSOGENE SILE- sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble GREBEN- podolgovata, strma gorska vzpetina PLANOTA- višji precej raven ali rahlo razgiban svet v gorovju POBOČJE- nagnjen svet med vznožjem in vrhom gore POMOL- del višje ležeče zemeljske površine, ki sega v ravnino, morje, jezero ali v vijugo reke OSAMELEC- osamljena višja vzpetina v ravnini SOTESKA- ozek gorski prelaz GOROVJE- v zaključeno celoto povezane gore DOLINA- nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini GORA- izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja RAVNINA- navadno večji raven svet HRBET- zaobljena, podolgovata gorska vzpetina OBALA- meja med kopnim in morjem RT- skrajni, navadno ozki skalnati del polotoka, otoka GEOLOGIJA- veda o nastanku, razvoju in sestavi zemlje POTRES- premikanje, valovanje zlasti zgornjega dela zemeljske skorje GEOFIZIKA- veda o fizikalnih lastnostih zemlje HIPOCENTER- točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi, žarišče potresa EPICENTER- točka na zemeljski površini nad žariščem SEIZMOGRAM- grafični prikaz potresnih sunkov SEIZMOGRAF- priprava za ugotavljanje, merjenje potresnih sunkov MAGNITUDA- jakostna stopnja potresa NIFE- središčni del zemeljske skorje KOLIZIJA- nasprotje, navzkriž DISKONTINUITETA- plast v zemeljski notranjosti, na kateri se potresni valovi odbijajo ali lomijo IZOSTAZIJA- ravnotežje med različnimi grudami zemeljske skorje MINERAL- plinasta, tekoča ali trdna snov, nastala v naravi, rudnina GRANIT- zelo trda kamnina, ki se uporablja zlasti za tlakovanje cest SILIKAT- sol silicijeve kisline KARBONAT- sol ogljikove kisline GLOBOČINA- kamnina, nastala iz magme pod zemeljsko površino PREDORNINA- kamnina, nastala iz lave na zemeljski površini ŠČIT- najstarejši geološko nespremenjeni del celine SLOJEVITOST- razporejenost zračnih ali vodnih slojev z različno temperaturo FOSILNO GORIVO- gorivo organskega izvora, nastalo pri razkroju organizmov v zemlji OROGENEZA- gibanje zemeljske skorje, ki povzroča nastajanje gor GEOSINKLINALA- zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine PREDKAMBRIJ- najstarejši vek v geološki zgodovini, pravek PRELOM- pomaknitev skladov iz prvotne lege MELIŠČE- grušč in pesek, ki se nabirata ob vznožju gorskih sten in pobočij PODOR- plast zemlje, kamnine, nastala zaradi rušenja PREPEREVATI- razpadati KOROZIJA- razpadanje, razkrajanje zemeljske površine zaradi atmosferskih vplivom SIGA- prevleka, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin LEHNJAK- lahka luknjičava apnena kamnina ERODIRATI- dolbsti, razjedati zemeljsko površino MEANDER- močna vijuga reke, okljuk VADI- suha struga v puščavah, ki se ob dežju napolni z vodo BALVAN- večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod TERASA- stopnici podobna tvorba na zemeljski površini, ki jo je izoblikovala voda VRŠAJ- nizkemu, širokemu kupu podoben nanos, ki ga naredi reka ob izstopu iz ozkih stranskih dolin v širšo glavno dolino GROBLJA- nasutina ledenika DELTA- svet ob ustju reke, podaljšan zaradi nasipavanja ob več rokavih v morje ali jezero PODTALNICA- voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi po zemeljskim površjem IZVIR- kraj, kjer voda priteka iz zemlje na površje POŽIRALNIK- luknja v skali, v katero se steka vod PONOR- večja vodoravna jama, v katero teče ponikalnica PONIKVA- kraška kotanja s ponikajočo vodo ESTAVELA- kraški izvir, ki vodo občasno tudi požira ŠKRAPLJA- globoka podolgovata vdolbina v apnenčasti površini ŽLEBIČ- zaradi delovanja vode nastala podolgovata vdolbina na nagnjeni kraški skalni površini BREZNO- zelo globoka jama s strmimi stenami VRTAČA- podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu UVALA- podolgovat zaprt svet, navadno manjši od kraškega polja, z neravnim, navadno vrtačastim dnom KOLIŠEVKA- večja kraška kotanja, navadno z navpičnimi stenami STALAKTIT- viseči kapnik STALAGMIT- stoječi kapnik KOTLIČ- vrtača s strmimi pobočji v visokogorskem svetu POVODENJ- razlitje velike količine vode po kaki površini LEDENIK- iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol GLACIALNA EROZIJA- erozija zaradi delovanja ledenika ERATSKA SKALA- večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod KRNICA- zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline MORENA- nasutina ledenika, groblja GRUŠČ- ostrorobi odkrušeni kosi kamnine POLEDENITEV- prekritje kakega predela zemeljskega površja z ledenikom PUŠČAVA- obširen svet z malo ali brez rastlinstva ARIDEN- suh, sušen SIPINA- s tekočo vodo naplavljena, z vetrom nanesena plast sipkega peska PUHLICA- rahla, rodovitna prst OBALA- meja med kopnim in morje, jezerom SPODMOL- kratka vodoravna jama pod previsno steno ZALIV- v kopno segajoč del morja POLDER- z nasipi zavarovan, delno osušen svet, ki leži nižje od morske gladine FJORD- dolg, ozek morski zaliv, obdan z visokimi in strmimi pobočji ESTUARIJ- lijasto, z morsko vodo zalito ustje reke Yüklə 23,03 Kb. Dostları ilə paylaş:
|