Govor Janeza Stanovnika na prireditvi V spomin na prenos ranjencev iz Gorenjske na Primorsko, na Vojskem, 29



Yüklə 13,87 Kb.
tarix21.06.2018
ölçüsü13,87 Kb.
#50073

Govor Janeza Stanovnika na prireditvi v spomin na prenos ranjencev iz Gorenjske na Primorsko, na Vojskem, 29.08.2009

»VSI ZA ENEGA – EDEN ZA VSE« - pod tem geslom in to zapovedjo se je pred 65 leti – v teh avgustovskih dneh – zaustavila dolga kolona XXX. In XXXI. divizije IX. Korpusa po 14 urah neprekinjenega napornega prenosa okoli sto ranjencev iz bolnišnic »Franje« in »Pavle«.



Prenos ranjencev – evakuacija iz Gorenjske in Primorske – je ena najbolj opaznih epopej slovenskega partizanskega boja. Danes lahko rečemo, da je legenda, kajti že sama odločitev za to tvegano operacijo, še bolj pa uspešna izvedba podviga govorita bolj kot marsikaj drugega o strateško/operacijski usposobljenosti, fizični vzdržljivosti, predvsem pa o moralno/humanističnem bistvu NOB:
- To se je dogajalo potem, ko je bila naša partizanska vojska na teheranski konferenci priznana kot zavezniška vojaška sila v tem delu zasužnjene Evrope in potem, ko je na sestanku v Caserti vrhovni poveljnik NOVJ maršal Tito obljubil Churchillu zaledno sodelovanje ob eventualnem zavezniškem izkrcanju v Isti: Churchill pa mu je ponudil transport in oskrbo kritičnih ranjencev.
- V operaciji je bil angažiran celotni IX. Korpus s svojimi operativnimi enotami. To je bila ena od štirih velikih operacij, s katerimi se je IX. Korpus vpisal v zgodovino (Benečija, Baška Grapa, ranjenci, Trst). Treba je namreč vedeti, da je pot vodila 140 kilometrov mimo neštetih sovražnih utrdb, da je bila kolona, ki je nosila ranjence, slabo mobilna in da je zato praktično ves čas zahtevala borbeno zavarovanje.
Najtežji, pa tudi najbolj tvegan, je bil seveda prehod preko ceste nad Kačjimi ridami za Postojno, kakor tudi prečkanje železniške proge, ki so jo ščitili izdajalski domobranci pod nemškim poveljstvom.
Operacijo sta načrtovala in neposredno izvajala komandant Novljan in politkomisar Janez Hribar.
- Dejansko je bilo evakuirano samo okoli sto ranjencev. Dokumenti govore, da so zdravniki izbrali od velikega števila ranjencev v konspirativnih bolnišnicah – Davča, Franja in Pavla – samo najtežje primere, ki jim ni bilo mogoče pomagati v primitivnih razmerah kirurške opremljenosti partizanskih bolnišnic. Za sto nosil je bilo potrebno najmanj 800 nosačev. Prehrana vojske okoli 5.000 borcev in bork ter bolniškega osebja je predstavljala poseben problem, Vse te prepreke so bile uspešno premagane.
- Evakuacija iz improviziranega letališča med Korzičani in Nadleskom v Loški dolini je pa podvig, o katerem govore anali angleškega letalskega generala Twininga. Izvedli so 12 poletov. Izključno ponoči ne glede na bližino nemške posadke v Cerknici in Rakeku, da o domobranskih postojankah na Blokah ne govorimo. Letališče je obkroženo z visokimi planinami Snežnika. Signalizacija je bili urejena izključno z ognji/kresovi, ki so jih zakurili, ko so slišali hrup motorjev DC-3.
- Legenda, ki se je danes spominjamo s pieteto, občudovanjem in ponosom pa govori o:
 Zmagi »TOVARIŠKE SOLIDARNOSTU«,
 Zmagi partizansko-gverilske vojne strategije,
 Zavezniške požrtvovalne lojalnosti za ceno velikega tveganja.
Predvsem pa o moralni moči, v kateri se je naš narod kalil v nacijo in si ustvarjal svojo suverenost. Najti suverenost, je osnova državnosti, je moč – ne zgolj moč orožja, ampak predvsem moč volje in duha. Ne samo stvar vodstva, ampak celega naroda!
II.
Legenda prenosa ranjencev pa ne govori samo o moči volje in duha, ampak tudi in predvsem o globoki humanosti in povezanosti partizanske borbe z lokalnim prebivalstvom: na dolgi poti, ki je trajala več kot dva tedna in zahtevala kmečko vprego, ni bilo izdajalca, ki bi na tvegano operacijo opozoril sovražnika.

Partizanska saniteta, kot partizanska kultura (Paternu – pesništvo), partizanska tehnika (tiskarne in radio veze), partizanske zveze (kurirska mreža) mogoče še bolj kot vojaške operacije govore o globoko narodni in demokratični NOB / revoluciji.


- Slovenska zdravniška zbornica je štela leta 1941, 757 zdravnikov, od tega 93 žensk: v NOB jih je neposredno delovalo 200, od tega 20 žensk (F. Derganc). Ženske so bile steber skrivnih partizanskih bolnišnic (Franja, Pavla, Ruža, Božena, Vida in druge). Na slovenskem ozemlju smo imeli 121 bolniških postojank z 4.320 ležišči (brez bivalnih prostorov za osebje);
- V teku štiriletne borbe se je zdravilo okoli 15.000 ranjencev in bolnikov.

Žalostno je, da se na vse to veličastje, iz katerega je zrasla naša narodna suverenost, danes pojavljajo pri nas posamezniki in celo politične stranke, ki vse to omalovažujejo, žalijo in celo kriminalizirajo.


Ne bom izgubljal besed o žaljivem omalovaževanju obnove bolnišnice Franje, to je spomenik evropske zavesti.
Ne morem pa mimo dejstva, da je za prihodnji teden v državnem zboru napovedana razprava o tako imenovani obsodbi totalitarizma o evropski zavesti, ki naj bi – kot je napovedano – kompromitirala »potomce« tega dogajanja v preteklem stoletju.
III.
Ko se danes z vso pieteto spominjamo in priklanjamo plemenitim dejanjem naše preteklosti, ki so vlila ponos in dostojanstvo v naša srca in kri, se pa neizbežno sprašujemo, kako je sploh mogoče, da se je v nekaterih politikih pri nas nabralo toliko zla in sovraštva, da ne izbirajo sredstev, samo da bi oblatili korenine naše narodne samobitnosti in s sebe oprali greh narodnega izdajstva.
V mislih imam zahtevo proglasitve 23. avgusta za dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov in avtoritarnih režimov, o čemer naj bi razpravljal naslednji teden naš Državni zbor. Zakaj ne datumi na primer:
- 23. avgust, ko je Ribentrop podpisal pakt z Molotovom,zakaj ne 1. 10. 1938, ko sta Chamberlain in Daladier podpisala s Hitlerjem in Mussolinijem sporazum o smrti ČSR, zakaj ne 12. julij 1941, ko je Churchill podpisal pakt s Stalinom???, ali pa 20. april 1944, ko je Hitler obhajal rojstni dan in so mu naši domobranci prisegli zvestobo ???
- Zakaj se naenkrat govori o »totalitarizmu«, ne pa o »fašizmu«, ki se v resoluciji evropskega parlamenta omenja samo enkrat – do čim se »komunizem« navaja kar 14 krat, naj vas spomnim samo na malo zgodovinsko dejstvo:
14. maja 1933 – torej že potem, ko je papež objavil encikliko »Quadragesimo anno« je glavni klerikalni časopis »Slovenec« objavil uvodnik svojega glavnega urednika dr. Ahčina, ki je bil tudi v vodstvu takratne večinske katoliške stranke, v katerem besedo za besedo beremo:
Vrednote »korporativizma« in »razrednega da fašizem nadaljuje krščansko sodelovanje in zato »fašizem mora biti del protiboljševiške fronte!!!« In tako je tudi bilo: ta »protiboljševiška fronta« je pa pod Hitlerjevim vodstvom postala tudi antizavezniška in antidemokratična, zato pa tudi antievropska in anticivilizacijska fronta!!!
- In da ne bo nobenega dvoma o tem, kdo je bil »totalitarist«. Klerikalna stranka je na volitvah 1938. leta (JRZ) ob 90% udeležbi dobila 78,6% glasov. Če pa kdo želi vedeti, kakšno je bilo stališče krščanskih socialistov do pakta Hitler/Stalin naj pa pogleda »Delavsko pravico« 12. oktobra 1939.
- V resnici sploh ne gre za obsodbo ali ne obsodbo totalitarnih in avtoritarnih režimov. Vsi jih obsojamo, predvsem pa zločine, ki so jih izvršili! Zato je tudi razumljivo, da so za resolucijo 1481 parlamentarne skupščine Sveta Evrope, kakor tudi Evropskega parlamenta in Parlamentarne skupščine OVSE glasovalki z veliko večino. Prevara je v tem, da se z novim skupnim imenovalcem skuša potvarjati zgodovina in da se skuša rehabilitirati narodno izdajstvo, s tem da se ideološka usmeritev ene od treh zavezniških sil postavlja pod isti imenovalec z ideološko usmeritvijo sovražnikov velikega zavezništva. S tem se hoče:
 proglasiti domobranstvo za »žrtev druge svetovne vojne«,
 kvizlinštvo domobransko nacistično policijsko formacijo za »slovensko narodno vojsko«,
 hlapčevstvo Hitlerju za predhodnika demokratične Evrope, češ da se je tudi prisega sklicevala na »svobodno Evropo«.
In to naj bi bil korak »sprave«!
- Preteklo nedeljo so se zbrali posamezniki na Rajhenburškem gradu na čelu s šefom parlamentarne opozicije z namenom »narodne sprave«. Svečani govornik je bil seveda protagonist »narodne sprave« predsednik programskega sveta RTV, ki seveda ni varčeval besed graje komunizma, je pa kar pozabil, da je bil prav ta komunizem zaveznik zahodni demokraciji v borbi s proticivilizacijskim naci/fašizmom.
- V orkester se je seveda vključila tudi škofovska konferenca z izjavo svoje komisije za mir in pravičnost, ki je prav tako prepolna besed o »krščanski spravi«.

Kamorkoli se ozrete, karkoli poslušate, vsi imajo polna usta demagoške »sprave!, besede, ki iz teh ust prihajajo, so pa polne sovraštva in maščevanja do političnih in ideoloških nasprotnikov predvsem pa seveda do partizanov/borcev.


Sama resolucija parlamentarne skupščine Sveta Evrope dovolj pove, da ne gre za nikakršno obsodbo fašizma, ki je kot je že dosedanja razprava pokazala , da gre za ekskulacijo fašizma in obtoževanje komunizma z jasnim besedilom, da se s tem želi obsoditi preko »ideoloških predhodnikov« današnjih političnih nasprotnike. Stara metoda »nasprotniki postajajo sovražniki«. Vse to se pa dela pod okriljem »sprave« - odkrivanje Hude jame pod parolo komisije za narodno spravo, policijska preiskava pod geslom »sprave«. Vse skupaj je ena sama »sprava« v tradicijah farizejstva slovenskega klerikalizma.
Padel je Berlinski zid in z njim stalinistični komunizem, padel je pa tudi zid kapitalizma – Wall street. Čas je da se Slovenci tega zavemo.

Poslanci, ki smo jih demokratično izvolili v Državni zbor in vlada, ki smo ji zaupali vodstvo države, v viharnih časih za ves svet, imajo pred seboj odgovorno nalogo reševanja naše nacionalne lasje v viharnih morjih svetovne krize. Odpiranje razprave o »totalitarizmih«, »stalinizmih«, »fašizmih«, »nacizmih« in »frankizmih« pa pomeni brezplodno tratenje časa in energije in zato početje, ki spodkopava, poigravanje z narodovo usodo.


Zato si dovoljujem s tega mesta kot predsednik Zveze borcev za vrednote NOB nasloviti apel na predsednika parlamenta in vse politično odgovorne predstavnike ljudstva: »ZAUSTAVITE LAŽNIVE ORGIJE O 'SPRAVI'« in se posvetite reševanju naše narodne ladje!
Yüklə 13,87 Kb.

Dostları ilə paylaş:




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə