Grska zgodovina drugi del

Atenci ponovno zgradili obzidje.Pridružilo se jim je več nekdanjih zaveznikov, utrdili pa so institucije demokratične ureditve. Tokratni dvig Aten je bil rezultat Perzijskih interesov in je odraz drugačnih razmer v Grčiji kot v času Perikla, ko so Atene imele vlogo voditelja poti Perzijcem.L.392 je po prevratu demokratov v Korintu in združitvi z Argosom nastala dvojna država Korint-Argos, ki je prevzela vlogo protiuteži spartanski hegemonija na Peloponezu.Sparta je doživela poraz spartanskega oddelka proti Atenam l.392.Poraz Sparte v kopenski bitki je bilo znamenje spremenjene vojaške taktike(v spopadu so bili uspešnejši lahko oboroženi vojaki kot falange s težkimi sulicami).Na sledečih mirovnih pogajanjih se vidi perzijsko prevlado v Grčiji.Sparta je bila pripravljena pristati na vse atenske pogoje, če bi Atene pristale na avtonomijo vseh grških polis.Na teh pogajanjih je bila izražena želja po vsegrškem miru.Atene so spartansko ponudbo odbile, grška usoda pa je bila dejansko v rokah Perzije s katero se je še vedno bojevala Sparta.Pogajanja med Perzijo in vodilnimi grškimi državami v Sardah so se izjalovila zaradi različnih interesov v odnosu do maloazijskih Grkov.V vojni za oblast nad Jonijo se je spartanski poseg v Mali Aziji končal s neuspehom.Po drugi strani pa so bile v vojni uspešne Atene(sklenile zavezništvo z Ciprom in Egiptom, ter osvojile večji del maloazijske grške obale).To vojno so zaljučili s mirovnimi pogajanji na perzijskem dvoru v Suzi.Perzija je dobila nazaj izgubljeno ozemlje v Mali Aziji ter Ciper.Vsem grškim polis (z izjemo atenskih kleruhij) je bila potrjena avtonomija.Ti pogoji so izničili prizadevanja Sparti sovražni grških držav.Mnogi Grki pa so soglašali z načelom avtonomije grških polis.Pogoje spartansko-perzijskih pogjanj je Sparta morala izsiliti s pomočjo zaveznikov.Vojne pa je bilo konec z mirovnim kongresom v Sardah l.387, na katerem je zastopnik perzijskega kralja dal razglasiti mir, ki je pomenil popolno perzijsko zmago.Sprejet je bil kraljevi mir oz. Antalkidov mir.Ta dokument je po vsebini povzetek predhodnih mirovnih pogajanj v Suzi med Sparto in Perzijo.Izvajalci (nadzorniki) miru v Grčiji so postali Spartanci, v tej vlogi so sklicali v Sparti mirovni kongres na katerem so Grki ponovno sprejeli določbe miru.Sparta je razglasila splišni mir med Grki. Perzija pa je spretno izrabila princip avtonomije grške polis za to, da je deželo razcepila v šibke države.+Diktat perzijskega kralja je odraz dejstva, da je Perzija razmere v Grčiji obilkovala po svojih interesih.Določbe kalijevega miru so ustrezale le Sparti(njen hegemonija ni bila prizadeta). Po sklenitvi miru je Sparta skušala utrditi svoj položaj v Grčiji in tako je l.385 razširila Peloponeško zvezo, svojo hegemonija pa utrdila prek zvez s posameznimi skupnostmi v Bojotiji (načelo avtonomije pa je izrabljala v škodo Teb).V olintski vojni l.382 so tebe zavrnile spartansko vojaško pomoč, zato so Spartanci zasedli Kadmejo in usmrtili več protispartanskih politikov.Spartanska intervencija ob sporu Halkidijske zveze z Makedonijo v olintski vojni je pomenila zadnji vrh spartanske moči v spartanski zgodovini.Spartanska hegemonija je v tem času temeljila na učinkoviti organizaciji.Celotno območje pod svojo hegemonija od J Peloponeza do Trakije so razdelili na deset okrožij(sedem na Peloponezu, osma je bila Akarnanija, deveto sta tvorili Fokida in Lokrida in deseto najprej Bojotija, nato pa Olint ter spartanski zavezniki v Trakiji).Okrožja so morala dati Sparti na razpolago vojake za zvezno vojsko ali pa denarno nadomestilo.L.379 pa je Sparta izgubila v Tebah in to je pomenilo zaton Špatanske hegemonije. Osamosvojitev Teb in rušenje spartanske ureditve v srednji Grčiji sta ustvarila pogoje za nastanek druge Atiške pomorske zveze l.378/7.Nova zveza je temeljila na posameznih zavezniških pogodbah, ki so jih s posameznimi članicami sklenile Atene.Po objavi razglasa vsem Grkom in barbarom so v zvezo pristopili egejski otoki, grška mesta ob traški obali, skupnosti v Jonskem morju.Vendar zveza ni imela nikoli toliko članic kot prva Pomorska zveza.V zvezi so spoštovali načelo avtonomije posameznih članov.V zboru zveze je imel vsak član en glas, njihovi sklepi pa so dobili veljavo šele potem, ko jih je potrdila atenska eklezija.Člani so plačevali prispevke in ne davkov.Po razglasitvi kraljevega miru je v Atenah nastopila generacija sposobnih politikov(Kalistrat-organizator druge Pomorske zveze, Habrias-poveljnik najemniške vojske, Ifikrat in Timotej-vojaška poveljnika).Z zmago Peloponeške zveze nad Naksom in Parom l.376 je druga Atiška pomorska zveza postala vodilna pomorska sila v Grčiji.Po osvoboditvi Kadmeje in po zavrnitvi spartanskih poiskusov, s katerimi so ti skušali vzpostaviti nadzor nad mestom se je pričel vzpon Teb.Temeljil je na reorganizaciji Bojotske zveze, ki je imela svoj zbor, po novem pa je razpolagala tudi z mornarico.V sedemdesetih letih 4.st. pa se je kot pomembna država uveljavila Tesalija.Po dobi notranjih razprtij med plemiškimi družinami je nastopil tiran Jazon iz Fer, ki mu je l.372 uspelo združiti vso državo.Tesalija je bila največja vojaška sila Grčije in tesalski tiran je kot zaveznik Makedonije in Aten snoval vojni pohod proti Perziji s čimer si je pridobil naklonjenost Grkov. Po neuspelem pogajanju v Sparti je spartanska vojska vdrla v Bojotijo.Sledila je bitka pri Levktri l.371 v kateri je spartanska vojska bila poražena, s tem pa se je končalo obdobje spartanske hegemonije.

29. Obdobje Tebanske hegemonije viri:Ksenofont(Hellenika), Diodor, Plutarh, Pelopidas, Kornelij Nepot. Po osvoboditvi Kadmeje in po zavrnitvi spartanskih poiskusov, s katerimi so ti skušali vzpostaviti nadzor nad mestom se je pričel vzpon Teb.Temeljil je na reorganizaciji Bojotske zveze, ki je imela svoj zbor, po novem pa je razpolagala tudi z mornarico.V sedemdesetih letih 4.st. pa se je kot pomembna država uveljavila Tesalija.Po dobi notranjih razprtij med plemiškimi družinami je nastopil tiran Jazon iz Fer, ki mu je l.372 uspelo združiti vso državo.Tesalija je bila največja vojaška sila Grčije in tesalski tiran je kot zaveznik Makedonije in Aten snoval vojni pohod proti Perziji s čimer si je pridobil naklonjenost Grkov. Dvig nasprotnikov je Sparta skušala diplomatsko zaustaviti z novim mirovnim kongresom, na njem so razglasili splošni mir.Atenski poseg na Zakintu in tebanski napad na Plataje (atenskega zaveznika)privedo do povezovanja Aten in Sparte.L.371 je na pobudo perzijskega kralja sklican mirovni kongres v Sparti, ki pa ni dosegel nobenih rezultatov, zaradi tebanskih zahtev po priznanju Bojotske zveze. Na njem prvič nastopi Epamejnondas (kasneje je uvedel novo taktiko bojevanja, taktika poševne bojne črte – izid v bitki ni prinesli okrepljeno desno krilo, temveč levo krilo falange).Z uvedbo njegove vojaške taktike se je končala doba, ko je spartanska falanga z napadom na desnem krilu zmagovala nad nasprotnikovo vojsko.Po neuspelem pogajanju v Sparti je spartanska vojska vdrla v Bojotijo.Sledila je bitka pri Levktri l.371 v kateri je spartanska vojska bila poražena, s tem pa se je končalo obdobje spartanske hegemonije.+Tebanska hegemonija je temeljila na zavezniških pogodbah, ki so povezovale območje celotne srednje Grčije.Prišlo pa je tudi do konfliktiv med Atenami in Tebami saj je bilo več članic Bojotilske zveze hkrati tudi članic Pomorske zveze. Tebe so se v času svoje hegemonija skušale razširiti vpliv na Peloponez in zlomiti Sparto.Tako je bila slednja potisnjena v obrambo in v boj za obstanek.Spartanska ureditev Peloponeze je bila zrušena po demokratilnih uporih.L.370 so se pod vodstvom Mantineje združili Arkadijci v zvezno državo, ki se je povezala s Tebami.To dejanje pa se sprožilo tebanski pohod proti Sparti.V prvem pohodu Tebanci pridejo v bližino Sparte, tedaj pa pride do upora Mesenijcev in ustanovljena je od Sparte neodvisna država mesenija.Pod vodstvom Bojotske zveze je nastala na Peloponezu Arkadijska zveza katere prestolnica je bila megalopolis.Zveza je kovala lasten denar, imela je zvezno vojsko.Prvi tebanski pohod na Peloponz je zrušil Spartansko ureditev.Zaradi Tebanskih uspehov sta se zbližali Atene in Sparta, slednjo so v kritičnih razmerah podprle tudi Sirakuze.Drugi tebanski pohod je bil zato neuspešen.+Smrt tesalskega tirana Jazona iz Fer l.370 je pahnila državo na rob državljanske vojne in do neuspešnega poiskusa Makedoncev, da bi pridobili vpliv nad Tesalijo.Nato pa so se kaotične razmere pojavile v sami Makedoiji v katerega so posegle Tebe. Vendar pa njihov poseg ni bil uspešen, saj je bila tebanska vojska v bitki s Tesalci poražena.+L.368 so na mirovnem kongresu v Delfih skušali rešiti položaj na Peloponezu in na severu.Naslednjega leta pa je prišlo do mirovnih pogajanj v Suzi.Glavna določba sporazuma je perzijski dogovor z Bojotsko zvezo o jamstvu za neodvisnost Mesenije, kar je pomenilo udarec za Sparto. Oslabitev Pomorske zveze pa je pomenil drug sklep – razorožitev atenskega ladjevja.Varuh miru je postala Perzija. Posledica Tebanskega uspeha v Suzi je sklenitev zveze med Atenami in Arkadijo.Atene so bile sedaj v hecnem položaju.Atene so se obvezale za pomoč Arkadijcem proti Sparti, obenem pa so bile na podlagi zavezništva dolžne pomagati Sparti proti Arkadijcem.+Mir v Suzi je postal podlaga za zadnji vzpon Teb.L. 366 so sklenile posebne pogodbe z vrsto skupnosti na Peloponezu in dosegle uspeh na severu.Sedaj tudi Tebe skušaji zgradtit svoje lastno ladjevje (prej kopenska sila).Sprva so na morju dosegali uspehe, neto pa je njihova iniciativa na morju zaostala.+Na Peloponezu so se po zrušitvi spartanskega državnega sistema nadaljevali spopadi med posameznimi skupnostmi, ki jih je tebanski poseg osvobodil spartanske nadoblasti. L.364 je v vojni med Arkadijo in Elido v Olimpiji prišlo do oplenitve tempeljske zakladnice.V arkadijski zvezi je prišlo do razcepa, del zveze se je oprl na Tebe, Drugi del pa se je povezal z elido in Ahajo, k tej zvezi pa so kasneje pristopile tudi Atene.Prišlo je tudi do zavezništva med mantinejo in Sparto. S tem je na Peloponezu nastala močna protitebanska koalicija.Z bitko pri Mantineji l.362 so si tebanci znova skušali podrediti Peloponez.Čeprav je Bojotska vojska zmagala, je v tej bitki padel Epamejonod, kar je dejanski poraz za Tebe.L.362/1 obe strani skleneta mirovni sporazum, ki je razglašal vsegrški mir. Sporazum je potrdil trenutno razmerje sil (Arkadijska zveza je razpadla nadva dela), to pa je bil po dolgih letih prvi sporazum, ki so ga Grki sklenili sami.+Bitka pri Mantineji zaključuje štiridesetletno obdobje od konca peloponeških vojn.V peloponeških vojnah so Grki postali obrobni dejavnik v svetovni politiki in objekt poseganja zunanjih sil.S propadom spartanske in tebanske hegemonija je bila usoda Grčije pravzaprav odločena in tudi ideja splošnega miru ni mogla prinesti trajnejšega miru in spremeniti politično podobo dežele.Ideja suverene polis je oteževala nastanek večjih državnih tvorb, grška polis pa je kot dejavnik svetovnozgodovinskega razvoja propadla.S koncentracijo političnega, gospodarskega in kulturnega prizadevanja na majhnem prostoru pa je za časa svojega obstoja dosegla izjemne rezultate.Svobodni posameznik je postal nosilec politične svobode.Na podlagi dosežkov mestnih držav so Grki v helenistični dobi ponovno postali nosilci svetovnega razvoja na gospodarskem in kulturnem, manj pa na državno-političnem področju.
30. Razvoj sirakuške države na Siciliji po l.400 Viri:Platonova pisma, Ksenofont, plutarh, Diodor (v 40 knjigah napisal svetovno zgodovino, veliko črpa iz del, ki se niso ohranila). V prvi polovici 4.st. se prične pod tiranom Dionizijem I. vzpon Sirakuz.V tem času so Sirakuze prevzele eno vodilnih vlog v grškem svetu(premik v političnem ravnotežju s Aten in Sparte na Sredozemlje).+V času peloponeških vojn je Kartagina skušala to vojno izkoristiti za podreditev Sicilije. Na prošnjo Segeste so posredovali na Siciliji in pri tem uničili Selinunt in Himero(tu so iz maščevanja zaradi poraza l.480 pobili veliko Grkov). Kmalu pa so zasedli tudi Gelo in Kamarino.Dionizij je v Sirakuzah uspešno odbil kartažanski napad in sklenil mir s Kartagino.Od tedaj velja za prvega človeka grške Sicilije.Pričel je s pripravami na vojno proti Kartažanom, zelo je utrdil mesto, ki je postala v tistem času najbolje oboroženo in zavarovano mesto.Močno oborožene pričnejo Sirakuze z vojno proti Kartagini.Po več grških porazih , kuga med Kartažani in uspešen izpad grške vojske iz Sirakuz prineseta Grkom zmago.L.392 je ponovno sklenjen mir med Grki in Kartažani, po katerem Sirakuze obvladujejo celotno Sicilijo razen SZ dela otoka. +Po vojnah je Dionizij skušal zgraditi sirakuški pomorski imperij in dvigniti Sirakuze v velesilo zahoda.Državo je širil v treh smereh a)v J Italijo, b)na obale Jadranskega morja, c)na obale Tirenskega morja.a)je bila najlažja.L.386 so premagali zvezo južnoitalskih mest.S tem so Sirakuze dobile nadzor nad Mesinsko ožino in dosegle pogoj za obvladovanje Velike Grčije.c)je segalo do obal Etrurije. S postojnko na Korkiri so skušale obvladati plovbo pa Jadranskem morju.b) Sirakuška kolonizacija obal Jadranskega morja je bila šibka, na otokih Jadranskega morja pa so ustanovili nekaj kolonij.+V času druge vojne proti Kartagini številne skupnosti Grkov zapustijo nasprotnika Dionizija in se postavijo na stran Kartažanov.L.382 so bile Sirakuze poražene.Tudi tretja vojna proti Kartagini l.368 ne spremeni stanja, Sicilija je še naprej razdeljena na dva dela.+Dionizijev naslednik Dionizij II. ni tako dober politik kot njegov oče (svetovalci na nejgov dvor povabijo Platona, da bi mu pomagal oblikovati državno uraditev). Sredi 4.st se na grški Siciliji uveljavijo številni lokalni tirani, izbruhnejo državljanske vojne kar označuje propad sirakuške hegemonije. Med nenehnimi boji za oblast se kandidati za oblast obrnejo na matično polis, Korint, ki za razsodnika pošlje Timoleonta. Temu uspe doseči spravo med Grki in premagati Kartažane.Odstraniti da vse tiranske režime, grške skupnosti pa poveže v zvezno državo, na čelu katere so Sirakuze.+Velika Grčija je v tem času že šla proti propadu.Zaradi krepitve italskih ljudstev so tamkajšne skupnosti za pomoč prosile matični polis Sparto. Ta jim je skušala pomagati, a sa ji ni posrečilo. Propad Velike Grčije je bil spričo vojaške premoči sosednjih ljudstev le še vprašanje časa.
31. Grška kolonizacija na Jadranu Viri:Diodor, Plinij.Kolonije na tem območju je ustanavljala kokonija Sirakuze (zato govorimo o sekundarni grški kolonizaciji).Ta je s kolonijami skušala obvladovati obrobni prostor. Sekundarne naselbine niso posebnost jadranskega prostora, temveč so nastajale tudi drugod. Vendar pa je bila sirakuška kolonizacija obal Jadranskega morja šibka, ustanovljene so bile štiri naselbine na Z (Aria, Ankona, in dve ki jima ne vemo imena) in tri na V obali (Lissos, Issa, Pharos).Dionizij I. je ok.390 na Visu ustanovil kolonijo Issa, ki je postala izhodišče za nadaljno kolonizacijo.Pet let kasneje je pomagal pri ustanavljanju kolonije Pharos. Ustanovljena je bila tudi naselbina Herakleia, na kopnem pa naselbina Anchiale (obe sta neidentificirani).Kasneje so Grki iz Isse ustanovili koloniji Tragurion in Epetion v Dalmaciji, ki sta ostali v zvezi z Isso.Na Korčuli pa je polega šibke naselbine iz l.ok.600 nastala Isejska kolonija, katero kasneje označujejo kot knidsko naselbino. +Prvi koloniji na Jadranu sta nastali ob koncu 6. St (Epidamnos in Apollonia), razvoj proti S pa je potekal počasi.+Viri nam kažejo, da so Grki Jadransko morje slabo poznali –Hektajevo poročilo, poročila Skilaka (omanja več mest, otokov, rek in ljudstev tega prostora).Nekaj dodatnih poročil pa prinaša pesniški opis Skimna (konec 2.st.). Na podlagi teh virov je mogoče ugotoviti politično, poselitveno in etnično podobo dežel na V obali Jadranskega morja. Na tem območju so živela tri ljudstva, Histri(na S), Liburni (na območju današnjega Hrvaškega primorja) in vrsta ilirskih ljudstev v Dalmaciji. Tudi zgodovina grških mest v Dalmaciji je premalo poznana. Znano je, da so kolonije Issa, Pharos, Herakleia in Korkyra so kovale lasten denar.Med arheološkimi viri so najpomembnejši grški napisi (najbolj znan je dekret o ustanovitvi in ureditvi naselbine – lumbardska psefizma).Iz sredine 1.st. po n.št. rimski polihistor Plinij poroča o grških mestih na J dalmatinski obali. Kasneje se omenja še več naselbin (Bouthoe dan.Budva, Olcinium – Ulcinij, Epidaurum –Cavtat). +Grki so se naselili na otokih. Z izjemo teh je bila kolonizacija na območju Jadrana šibka.Južni del Dalmacije in Liburnija sta bila neprijazena za naselitev zaradi Ilirov. Na obalah V Jadrana so bili Morski razbojniki, Grke pa je odvračala tudi težko dostopna obala, nerodovitna zemlja in slabe povezave z zaledjem.+Šibke grške skupnosti na Jadranu so bile izpostavljene pritisku sosedov in so v kratkem času prišle v vazalni odnos do Ilirov. Le Issa je ohranila samostojnost; njen klic na pomoč proti Ilirom je na V obalo Jadrana priklical l.229 rimsko intervencijo.

32. Elementi grške navzočnosti na severnem jadranu in dan. slovenskem ozemlju +Na slovenskem ozemlju ni ohranjen noben materialni vir, ki bi nesporno dokazoval grško navzočnost na tem področju. Materialnih virov tega prostora je malo. Dokazano je, da so prebivalci dan.slovenskega ozemlja imeli stike s Grki v predhodni in arhaični dobi, manj pa jih je bilo v klasični in helenistični dobi. Predhodna doba-vplivi pri nakitu, arhaična doba-najdbe lončarskih izdelkov v halštatskih najdiščih (Stična, Magdalenska gora, Most na Soči (jonska keramika), Koritnica pri Bači, Poštela pri Mariboru (črnofigurna in rdečefigurna keramika)). Iz 6.-4.st. so na tem ozemlju našli orožje grškega izvora. Našli so ga v grobovih pripadnikov plemenske aristokracije. Iz arhaične in klasične dobe pri nas niso našli nobenih grških novcev. Našli pa so 15 novcev iz helenistične dobe, ti so bili najdeni v različnih delih Slovenije. Verjetno so Grki vplivali tudi na kovanje denarja pri Keltih. Uvoz grških izdelkov je bil torej majhen in (sodeč po najdbah) občasen.+ Grški topomini tudi kažejo na nekakšno prisotnost Grkov na našem prostoru. Znanih je 60 toponimov, vendar je lokaliziranih le pol. Plinij omenja toponim Aegida (Koper), geograf iz Ravene (verjetno iz 8.st.)omenja nekaj toponimov: Piranon(Piran), Neappolis (Novigrad) , Ad pirum(Hrušica), poštna postaja Pyrry(nekje v hrvaškem Zagorju), Arcia (nelokalizirana), Archimiea(nelokalizirana). Grški pisci (Strabon, Ptolomej) pa omenjajo tudi gorska imena: Okra, Karouanka(Karavanke) in Phligadia in dve rečni imeni Akylis (neidentificirano) in helos Lougeon (verjetno Cerkniško jezero). + Napačne geografske predstave grških piscev kažejo na to, da so Grki o tem prostoru vedeli le malo. To območje so spoznavali predvsem prek plovnih poti od odmorskega območja Jadrana proti njegovem kontinentalnem zaledju. Hektaj iz Mileta (konec 6.st.) prvič omenja severnojadranske dežele Istre in Liburnije. Podatki o tem področju so mu znani predvsem iz poročil fokajskih pomorščakov. Po Jadranu je vodila pomorska pot preko katere so Atenci trgovali s Z jadransko obalo, SV obalne pokrajine pa v to trgovino niso bile vključene. Od srede 4. st. se v virih večkrat pojavi napačna predstava o jadransko-črnomorski bifukaciji. Aristotel je zagovarjal tezo, da se en rokav Donave izliva v Črno morje, drugi pa v Jadransko morje. To napako ponovita tudi Skimnos in Skilas. Ta predstava pa je za napačno ocenjena že za časa Avgusta (kritika Strabona). Vse do avgustove dobe pa so prevladovale napačne predstave o prostoru, kjer se sekajo Alpe, Podonavje in S Jadran.+O grškem poznavanju tega območja govori mitološko izročilo. Mit o Argonavtih oz. ena od različic tega mita govori tudi o vračanju Argonavtov iz Kolhide v domovino preko slovenskega prostora. Ob tem mitu se že v starem veku pojavi problem, po kateri poti so se Argonavti vračali in kritike nekaterih nepravilnosti, predvsem dveh izlivov Donave (Plinij – 1.st. po.Kr., Zosim ok.l.500, Sozmen – sreda 5.st. …). To področje pa se omenja tudi v ostalem mitološkem izročilu: po Strabonu naj bi na tem območju Kolhidici (zasledovali so Argonavte) na tem območju ustanovili mesto Polai (Pulj). Omenja tudi svetišče grškega heroja Diomeda ob izviru Timava.+Območje današnje Slovenije in njenega bližnjega sosestva ni bilo vključeno v razvojni krog grške civilizacije, poseljen pa ni bil niti v dobi sekundarne kolonizacije. Vendar pa se kažejo vplivi grškega sveta tudi v tem prostru.

33. Nastanek in razvoj makedonske države do Filipa II. Viri:dela Herodota, Tukidida, Diodorja.Makedonci so bili sprva kontinentalno hribovsko ljudstvo, ki se je preživljali s pastirstvom in se je šele privalalo življenju v mestih.V kulturnem oziru so močno zaostajali za Grki.+Makedonci so v širšem smislu grško ljudstvo, sodijo v skupino severozahodnih Grkov. Njihov jezik ali zapisi o njem se ni ohranil.Nekaj časa je bila zastopana teza o mešanem grško-ilirskem izvoru, sedaj pa je že opuščena.Dolgo so živeli izolirano in so postali v kulturnem, družbenem in političnem oziru ljudstvo zase. .+V Makedoniji se kraljeva oblast razteza samo po nižinah, v hriboviti Makedoniji pa vladajo domači knezi.Makedonija je bila kontinentalna država., gospodarstvo je bilo agrarno, ukvarjali pa so se tudi s sečnjo lesa s katerim so zalagali Grčijo.Makedonija je bila po državni ureditvi patriarhalno kraljestvo, kralj je hkrati vojskovodja, vrhovni sodnik in vrhovni svečenik.. Pri vladanju se opira na plemstvo.Vojaški zbor so sestavljali vsi aktivni vojaki, potrjeval je kralja z aklamacijo in posegal v vprašanje nasledstva na prestolu(če so bile pri tem težave).Vrhovno sodišče pa je obravnavalo primere veleizdaje.+Najstarejša obdobja njihove zgodovine so nam skoraj nepoznana.Do prvih oblik državnosti je prišlo v goratih južnih pokrajinah Makedonije, od koder so prodrli na S in ustanovili v gorski utrdbi Agaj novo prestolnico.Perdikas I. je prvi znani makedonski vladar(vladal na začetku 7.st). Konec 6.st. kralj Aminitas I. ponudi zatočišče atenskemu tiranu Hipiju, v tem času Makedonci prečkajo Vardar in svojo oblast razširijo proti V.V 5. st. si Aleksander I. prizadeva za širjenje grške kulture.Postal je perzijski vazal.Izvor grške rodbine je povezal z grškim svetom, zaradi povezanosti z heleni so mu dovolili sodelovati na olimpijskih igrah. Izvedel je reformo vojske(težko oboroženi konjenici je postavil ob stran pešadijsko vojsko, ki jo sestavljajo kmeti).Aleksandrov naslednik Perdik II. se je z uspešno diplomacijo izognil peloponeški vojjni.Makedonija je postala pomemben dejavnik v grškem svetu za časa njegovega naslednika, Arhelaja I. Pridobil je pomembno mesto Pidno in posegel v notranje razmere v Tesaliji.Z gospodarskimi ukrepi in priklučitvijo Makedonije perzijskemu denarnemu sistemu in dvignil gospodarstvo države.Podpiral je umetnost.Po njegovi smrti so se v deželi za daljši čas pojavile notranje razprtije.To so izkoristili sosedje(na V Halkidijska zveza, na Z napadalni Iliri).Zato je Makedoniji koristila olintska vojna.
34. Doba Filipa II.Viri:materialni viri(grobnica s posmrtnimi ostanki Filipa II., novci in napisi), zgodovinar Izokrat, Demostenovi govori proti Filipu.V obdobju tebanske hegemonije, pa do prihoda Filipa II. na oblast je bila Makedonija šibka država.Filip II. ponovno reformira makedonsko vojsko. Ta je postala bolje izurjena na podalagi stalne vaje in številnih pohodov. Jedro vojske je sestavljala falanga iz težko oboroženih pešcev, konjenica pa je bila postavljena po krilih in je služila kot napadalni del vojske. S to reformo je Filip dvignil Makedonijo v vojaško najmočnejšo državo v Evropi. Vzporedno z vzponom makedonske monarhije je potekal postopni zaton Aten in druge atiške pomorske zveze.Znotraj pomorske zveze se je izoblikovala posebna Zveza otoških držav. Pomorska zveza je bila s tem bistveno prizadeta. Šibkost Aten je izkoristil Filip II., zavzel Amfipolo in Pidno.Kot odgovor na Atensko grožnjo z vojno se je Filip povezal s Halkidijsko zvezo in svojo oblast razširil proti V. Na poziv kolonije Krenides je mesto osvobodil tračanske nevarnosti, v njem pa naselil koloniste in mu dal novo ime, Filipi (takrat je prvič v evropski zgodovini mesto dobilo ime po človeku).