Grska zgodovina drugi del

Gospodarsko moč države je dvignila pridobitev nekdanjih atenskih zlatih rudnikov v Trakiji.Tako se od l. 348 v grškem svetu pojavlja makedonski zlatnik kot temeljna valuta. Ker je Makedonija v kratkem času postala močna država, so se njene sosede združile v zvezo, ki se ji kasnej priključijo še Atene. V zavezniški vojni Filip hitro premaga svoje sosede. S tem se je končala prva doba makedonske ekspanzije.+Spor med Fokido in Bojotijo(v zavezništvu s Tesalijo) sproži vojno, ki zajame velik del Grčije.Od tam se je razširila tudi na S v Tesalijo, kjer je ena stran podpirala onomarha, druga pa je Filipa prosila za pomoč in mu s tem ponudila možnost posega v razmere grškega sveta. V bitki na Žafranovem polju l. 352 Filip premaga vojsko Fokide, vojne ujetnike pa kruto usmrti, kar pusti močan vtis na celoten grški svet. Zmaga na Žafranovem polju je pomenila začetek makedonske prevlade v Tesaliji (prva grška dežela, ki je dejansko že prišla pod makedonsko oblast).Poiskus prodora v srednjo Grčijo po zmagi v Trakiji ni uspel. Nerešeni sta ostali vprašanji odnosov s Halkidijsko zvezo in širjenje proti V (kjer dominirata Atene in Perzija ). Filipov pohod v Tesalijo l.352 je Makedoniji priključil ozemlje med Nestom in Črnim morjem. To je pomenilo hud udarec za Atene, naslednjega pa jim je Filip prizadejal s posegom v olintski vojni, ko so Makedonci zavzeli vsa mesta Halkidijske zveze. Te polis so izgubile avtonomijo in so bile vključene v Makedonsko državo. Pridobitev Halkidike je bila za Makedonce ključnega pomena, saj so z vključitvijo starih kulturnih središč v Makedonijo bile postavljane možnosti kulturnega zbliževanja in povezovanja med Grki in Makedonci.+Zaradi Filipovih uspehov je v Ateneh začelo prevladovati protimakedonsko razpoloženje, katerega pobudnik je Demosten. L.346 je atensko mirovno poslanstvo s Filipom sklenilo politiko miru med Atenami in Makedonijo. Še pred potrditvijo miru pa je Filip zavzel del Trakije in to ozemlje priključil Makedoniji, nato pa je pristal na mir z Atenami (Filokratov mir). Od tega dejanja je Demosten v Ateneh ostro nastopal proti Filipu II. Filip določbe miru takoj izkoristi za vojaški poseg v srednjo Grčijo, kjer se hitro utrdi. Namesto izključenih Fokejcev so bili vključeni v Delfsko amfiktionijo in s tem je makedonski kralj postal član grške politične in sakralne zveze.+Proti vse glasnejšemu Demostenu v Grčiji s Promakedonsko stranko nastopa Izokrat. Filipa ima za dobrotnika vseh Grkov, ki jih bo združil z Makedonci v prihodnji skupni vojni proti Perziji. Uresničitev teh idej je bila možna šele po vojaškem porazu Grkov proti Makedoniji.

35. Filipova zadnja leta vlade in nastop Aleksandra Velikega Viri: Diodor,Plutarh. Po bojih z Atenami je Filip II. Z njimi sklenil mir in se posvetil urejevanju razmer na Z. V pohodu proti Ilirom je l.344 Filip Ilire premagal. Na novo je uredil razmere v Tesaliji, razdelil jo je na štiri okrožja, v njihovih glavnih mestih pa so rezidirali tetrarhi, postavljeni s strani Filipa II. Tesalija je bila do bitke pri Pasjih glavah l.197 tesno povezana z Makedoniijo. Atene so se pod političnim vodstvom Demostena pripravljale na vojno. Skušale so se povezati s Perzijo, a jih je Filip prehitel; s Perzijo je sklenil nenapadalni pakt. L.343/2 je posegel v Epir in pričel uveljavljati makedonske interese na Z. Prijateljski pakt s Perzijo pa mu je omogočil odločilni poseg v Grčijo. L.342 Perzija Egipt ponovno naredi za svojo provinco. Zaradi te krepitve Perzije se Filip prične povezovati z Atenami. V tem času pa Filip uspe tudi osvojiti Trakijo in jo narediti za makedonsko provinco. Ta makedonski prodor proti morskim ožinam povzroči, da protimakedonske stranke v Atenah sklenejo obrambno zvezo s tamkajšnjimi grškimi skupnostmi in se začno povezovati s Perzijo. Sklenjena je Helenska zveza pod vodstvom Aten, ki naj bi Grke branila pred Makedonci, vendar pa k zvezi ne pristopi Bojotska zveza. Makedonci napadejo atenskega zaveznika, kar sproži vojno. To je bila predvsem vojna med Atenami in Makedonijo (340-338).Filip, ki ni imel močne mornarice, in njegovo obleganje Bizanca ni bilo uspešno, se je odločil za pohod proti Skitom ob spodnji Donavi. Pohod se je končal uspešno in je dvignil moralo vojske. Nato je po diplomatski poti skušal med seboj spreti Atene in Bojotsko zvezo in napovedal vojno proti Amfisi (oskrunili naj bi Delfe).L.339 dobi od Delfske amfiktionije dovoljenje za poseg proti Amfisi in to mu omogoči, da vdre v srednjo Grčijo.Atene in Tebe so se počutile ogrožene, Demosten je zaradi tega v zvezo povezal srednjo Grčijo in dele Peloponeza in otoke. V bitki pri Amfisi Makedonci porazijo Grke, v bitki pri Hironeji pa je združena makedonska vojska poražena. Za izid bitke je bil pomemben preboj falange pod vodstvom Filipovega sina Aleksandra. Filip se nad poraženci ni maščeval, hotel je združiti grško vojsko za boj proti Perziji. Izjema so bile Tebe, ki so bile strogo kaznovane.Drugo Atiško pomorsko zvezo je Filip ukinil, Atenam pa je vzel ozemlje ob morskih ožinah. Izokrat je Filipa pozval, naj Grke združi in jih popelje proti Perziji. Prvi je izrazil idejo o helenističnem božjem kraljestvu. Filip nato odide na Peloponez, kjer kaznuje Sparto z odvzemom ozemlja. L. 338 je bil kongres predstavnikov grške polis v Korintu in na njem so ustanovili Panhelensko oz. Korintsko zvezo. Razglašen je bil splošni mir, prepovedani so bili spori med grškimi državami, uzakonjena je bila spošna plovba.Razglašena je bila avtonomija posameznih držav, ustanovljen je bil synedrion – najvišje predstavništvo zveze, v njem so bile zastopane članice po svojem pomenu. Sklenjen je bil mir med Filipom in Panhelensko zvezo.337 je bil Filip imenovan za poveljnika v vojni proti Perziji (sveta vojna). To je pomenilo vojno napoved za Perzijo in že naslednjega leta Filip prične z vojno. Perzija pod oblastjo Dareja II. ni bila pripravljena na makedonsko-grški pohod. Na srečo je tega ustavila Filipova smrt (bil je umorjen). Prvič v zgodovini so bili združeni J deli Balkanskega polotoka in Grčija pod makedonskim vodstvom. Filip za čas svojega vladanja z izvrstno orgaizacijo, vojaškimi sposobnostmi in diplomacijo korenito poseže v grški svet.+ Aleksander , Filipov sin z očetom ni imel dobrih odnosov, nanj pa je imela vellik vpliv mati Olimpija. Njegov učitelj je bil Aristotel, ki ga je navdušil za grško kulturo. Po Filipovi smrti je postal kralj in odstaranil svoje sovražnike in možne pretendente za kraljevski prestol. V Grčiji so po Filipovi smrti nastopile težavne razmere. V Tebah, Antiohiji in na Peloponezu so izbruhnili nemiri, v Atenah se je okrepila protimakedonska stranka. Aleksandra v Tesaliji okličejo za hemogena Grčije in mu podelijo mesto, ki ga je prej zasedal njegov oče – v Korintu ga pooblastijo za poveljnika v prihodnji vojni proti Perziji. Prvi Aleksandrov pohod proti Tračanskim ljudstvom je bil uspešen. Aleksander vojsko vodi preko Plovdiva čez Balkan in ozemlje spodnje Donave. Zmagal je v bojih proti Illirom. Medtem pa se je v Grčiji pojavila novica, da je Aleksander mrtev in prišlo je do upora. Zanetili so ga Perzijci. Aleksander se je vrnil v Bojotijo in prekinil z uporom. Tračanski, Illirski in grški pohod okrepijo Aleksandrovo oblast v Makedoniji in omogočijo veliki azijski pohod. Finančni položaj Makedonije je bil slab, vendar Aleksander kljub temu prične s pripravami na pohod v Azijo.Upal je, da bo za preskrbo 30.000 pešcev našel vse potrebno v Perziji. Na tem pohodu so poleg makedonske vojske sodelovalli tudi vojaki Panhelenske zveze. Zaradi slabšega ladjevja, se je Filip odločil, da bo vojna potekala po kopnem. Za vzdrževanje makedonske oblasti v Grčiji in za varstvo pred Iliri in Tračani je doma pustil četrtino vojske. Tej je poveljeval Filipov zaupnik Antipater, kot regent je nosil naslov stratega Evrope.
36. Aleksandrov pohod v Azijo Finančni položaj Makedonije je bil slab, vendar Aleksander kljub temu prične s pripravami na pohod v Azijo.Upal je, da bo za preskrbo 30.000 pešcev našel vse potrebno v Perziji. Na tem pohodu so poleg makedonske vojske sodelovali tudi vojaki Panhelenske zveze. Zaradi slabšega ladjevja, se je Filip odločil, da bo vojna potekala po kopnem. Za vzdrževanje makedonske oblasti v Grčiji in za varstvo pred Iliri in Tračani je doma pustil četrtino vojske. Tej je poveljeval Filipov zaupnik Antipater, kot regent je nosil naslov stratega Evrope. Viri:Arijan, Diodor, Kurcij, Plutarh, Justin. +Ahajmenidska država je bila šibka državna tvorba. Osrednji oblasti ni uspelo povezati različna ljudstva med seboj v celoto.Vojne in upori niso prizadeli samo še osrednjega dela perzijske države na iranski planoti.Perzija je razpolagala s grškimi najemniki in se za bližajoč pohod Makedoncev ni zmenila. Istega leta, kot v Makedoniji nastopi oblast Aleksander, v Perziji prične vladati Darej III. Grško-makedonska vojska je po pripravah pričela z vojno. Brez težav je prečkala Dardanjele in v Mali Aziji je Aleksander obiskal Ahilov grob.Obrambo Perzije so prevzeli štirje satrapi. V bitki pri Graniku l.334 so billi Perzijci poraženi. +Ker je bilo makedonsko ladjevje slabše ob Perzijskega, je moral Aleksander oporišča perzijske mornarice zavzeti s kopenske strani.L.335 so izpod perzijske oblasti osvobodili Llidijce. Osvobodil je tudi mnoge druge grške skupnosti in jih v svojo državo vključil kot neposredne podanike.Makedonci so osvojili Jonijo in Lidijo (Aleksander za obe deželi postavi posebnega upravnika), na njegovo stran prestopi Karija, pridobijo tudi Likijo in Pamfilijo. Aleksander je prezimil v Frigiji po pol leta trajajočem pohodu, v katerem je zrušil perzijsko oblast v Z in osrednji Mali Aziji.Bitka pri Issu l.333 je odločila o usodi Prednje Azije. To je bila bitka z zamenjano bojno črto ( armadi se zaradi slabe vidljivosti zgrešita). Darej se prehitro požene v beg in tako Makedoncem uspe razgnati vso perzijsko vojsko z izjemo elitnega oddelka najemnikov. Ta zmaga pa ni blila po volji protimakedonske stranke, ki je upala na perzijsko zmago. Tudi pri osvajanju Prednje Azije je najprej zavzel obalni prostor, pokrajini Fenicijo in Palestino. Tir ni hotel prestopiti na Makedonsko stran zato so ga v to prisilili. Mesto na otoku so oblegali (pri tem so nasuli nasip do mesta) dokler se jim ni predalo. Nato se je Aleksander odločil za pohod v Egipt. S tem je dal Perzijcem možnost, da se pripravijo na nadaljevnanje vojne, vendar tega perzijski kralj ni znal izkoristiti. Na pohodu skozi J Sirijo in Palestino so Makedonci v Gazi naleteli na hud odpor, Egipt pa se jim je predal brez boja (Makedonci so veljali za osvoboditelje).Aleksander je kronan za kralja Zgornjega in Spodnjega Egipta. Njegov odnos do Egipčanov je bil toleranten in zelo naklonjen. V Egiptu je Aleksander ustanovil Aleksandrijo, ki je kmalu postala idealno morsko in rečno pristanišče na svetu. V njem so poleg Grkov prebivali tudi pripadniki drugih narodov.+ V času pohoda v Siwo je Aleksander obiskal Amnovo svetišče, kjer so ga pozdravili kot Amonovega sina.Po tem se je kralj čutil kot izvrševalec božjega poslanstvva.+L.331 je njegovega Egiptovskega pohoda konec. Njegova vojska preko Sirije prodre S od Mezopotamije. V bitki pri Gavgameli Aleksander s taktičnimi novostmi premaga številčnejšo perzijsko vojsko. Po tej zmagi se Aleksander okliče za Kralja Azije. Makedonci pridobijo Babilon(razmere uredijo podobno, kot so v Egiptu), Suzo(Aleksander zajame njihovo zakladnico, ki postane eden od temeljev gospodarskega življenja nove makedonske svetovne države) in Perzepolo(požgati da rezidenco perzijskih vladarjev in s tem simbolično zaključi pohod Makedonsev in Panhelenske zveze. Po zavzetju prestolnice je Aleksander postal naslednik Ahajmenidov, bil pa je tudi vladar imperija, v katerem so združeni Makedonci, Grki in Perzijci).
40. Vojne med diadohi do konsolidacije velikih helenističnih držav :Viri: Diodor,Arijan, Plutarh, Kornelij Nepot, literarni vir-dramatik Menander. Po l.301 je boila Aleksandrova država razdeljena na štiri velike države. Tem so vladali diadohi Selevik, Lizimarh, Ptolomaj in Kasander. Demetrij Poliorket pa je razpolagal z močno mornarico in z njo gospodoval nad morjem. Svoje načrte je usmeril na Z in se povezal s sicilskim vladarjem Agatoklom. Pojavila se je vizija sredozemskega pomorskega imperija Makedoncev in Grkov (razprostiral naj bi se od Sicillije do Fenicije). Diadohi pa so si prizadevali postati makedonski kralji. Po Kasandrovi smrti so se ostali diadohi dali na vojaških zborih oklicati za kralja Makedoncv.Vendar pa ta naslov ni izražal dejanske moči, temveč je postal samo izraz prestiža in vladarskega legitimiranja. +Oblast Demetrij Poliorketa je temeljila na posedovanju obalnih mest. Panhelenska zveza je bila ukinjena, Atene pa so odrekle pokornost azijskemu kraljestvu. V tem času se je večalo nasprotje med dvema najmočnejšima diadohoma, Selevkom in Ptolomajem. Spor je povzročilo sirsko vprašanje. Ptolomej je na svojo stran pridobil Lizimaha in Kasandra, Selevk pa je sklenil zavezništvo z Demetrij Poliorketom.+L.298 pa je Kasander umrl in v Makedoniji so nastopile skoraj anarhične razmere. Demetrij je začel obnavljati oblast nad Grčijo. L.294 se je oklical za ,,kralja Makedoncev’’ in postal najmočnejši vladar v Evropi. V Tesaliji je zgaradil Demetriado. Uspelo se mu je utrditi v Bojotiji, zavzel je Korkiro, se povezal s sirakuško državo.Zaradi uspehov pa so proti njemu nastopili ostali diadohi. Lizimarh je vpadel v Makedonijo, Ptolomaj pa je zrušil demetrijevo oblast v Egejskem morju. Demetrij je medtem skušal zrušiti Lizimahovo oblast v Aziji, vendar je bil poražen. L.286 ga je zajel Selevk.+K sprememban v sistemu diadohov so prispvala tudi nesoglasja v družini kralja Lizimaha (uvedel novo finančno upravo, skrbel za gospodarski dvig dežele). Dal je usmrtiti svojo ženo, Ptolomajevo hči, in s tem je med Ptolomajcem in Lizimahom prišlo do vojne. Po uporu v Aziji vrsta mest prestopi na Selevkovo stran. Vojna se zaključi z bitko pri Kurupediju, kjer zmaga Selevk. Po bitki se okliče za ,,kralja Makedonije’’, vendar kmalu postane žrtev atentatorja Ptolomaja Keravna.+Število držav po štiridesetletni vojni se zmanjša na tri. Te velike državne tvorbe so Egipt (pod Ptolomajci), Azija (pod Selevkidi) in Makedonija , ki pa se zaradi keltskega udora utrdi šele kasneje.Nastopila je druga generacija vladarjev. Ideja enotne Aleksandrove države je bila dokončno opuščena. Pojavila pa so se neova vprašanja:dvig gospodarstva, ureditev države, uveljavljanje nove državne ureditve na podlagi vladarskega kulta. Nadaljni razvoj the držav je bil različen.


37. Aleksandrov pohod od Perzepolis do Indije Viri:Arijan, Diodor, Kurcij Ruf, Plutarh, Aleksander, Justin. L.331 je njegovega Egiptovskega pohoda konec. Njegova vojska preko Sirije prodre S od Mezopotamije. V bitki pri Gavgameli Aleksander s taktičnimi novostmi premaga številčnejšo perzijsko vojsko. Po tej zmagi se Aleksander okliče za Kralja Azije. Makedonci pridobijo Babilon(razmere uredijo podobno, kot so v Egiptu), Suzo(Aleksander zajame njihovo zakladnico, ki postane eden od temeljev gospodarskega življenja nove makedonske svetovne države) in Perzepolo(požgati da rezidenco perzijskih vladarjev in s tem simbolično zaključi pohod Makedonsev in Panhelenske zveze. Po zavzetju prestolnice je Aleksander postal naslednik Ahajmenidov, bil pa je tudi vladar imperija, v katerem so združeni Makedonci, Grki in Perzijci). Po požigu kraljeve palače v Perzepoli je Aleksander odpustil grške kontingente. Njegovo od panhelenskega programa se kaže v Aleksandrovi želji prevzeti vlogo vladarja Azije. Želel je ujeti pobeglega perzijskega kralja, vendar ga je prehitel satrap Besos, ubeglega kralja zajel in ga kot svojega ujetnika usmrtil. Po tem dogodku je Aleksander, imel se je za zakonitega naslednika Dareja III. hotel maščevati smrt svojega predhodnika. Aleksander je vse bolj postajal podoben perzijskim vladarjem. Iz evropskega vladarja se je spremenil v absolutističnega azijskega vladarja. Ker so ljudstva v V predelih Ahajmenidske države nudila Makedoncem hud odpor, so slednji ta področja osvajali tri leta. Ta dolgotrajni pohod pa se ni odvijal v obliki velikih in odločilnih bitk temveč kot gverilna vojna. To je zahtevalo, da je Aleksander svojo vojsko preoblikoval, uvedel je manjše taktične enote. Z množičnim novačenjem Irancev pa je spremenil etnično zgradbo svoje vojske. Nekaj pomembnih dogodkov za časa triletnega obleganja: Makedonci prodrejo v Baktrijo(Aleksander ustanovi dve mesti in ju imenuje po sebi). Aleksandru uspe zajeti satrapa Besosa( da ga usmrtiti na strahoten način), l.329 Aleksander z vojsko prekorači zasneženi Hindukuš. Makedonci so (med zasledovanjem Besosa) prišli so skrajnega SV območja ahajmenidske države. L.328 so Skiti uničili zadjnje ostanke perzijske vojske, ki je bežala pred Makedonci in tako so olajšali zaključni del iranskega pohoda. + Aleksander je želel postati absolutistični vladar svetovne države in se je kot gesto sprave poročil z Roksano, pripadnico visokega perzijskega plemstva.Na ta način je prikazal svoj program stapljanja in povezovanja različnih ljudstev, ki pa je bil po njegovi smrti opuščen. +Aleksander je v času svoje orientalizacije spremenil odnos do Grkov in Makedoncev. Prekinil je s dotedanjimi sodelavci, ki njegovi vlogi Perzijskega vladanja niso mogli/hoteli slediti. Usode njegovih zaslužnih sodelavcev:Filoktas(poveljnik konjnenice) usmrčen l.330, ker naj bi vedel za zaroto proti kralju, pa je ni naznanil, Parmenion(kraljevi svetovalec)je padel kot žrtev Aleksandrove slabe vesti, Klejtos (Aleksandru je v bitki pri Graniku rešil življenje) pa je bil usmrčen na ukaz pijanega kralja.+Vzroki za Aleksandrov indijski pohod verjetno niso ne vojaški in ne državna ideologija Ahajmenidovega naslednika, temveč se jih da razložiti s Aleksandrovo željo po dosegi robu V ekumene (tedaj še niso vedeli za Kitajsko). L. 328 jenavezal stike z indijskiim kraljem. Naslednjega leta je z vojsko Makedoncev in Irancev prešel Hindikuš in prišel v dolino svetih rek. L.326 je v bitki pri Hidaspu premagal indijskega kralja. V tej bitki sta se srečali dve armadi s popolno drugačnima taktikama- indijska vojska je v napad šla na slonih. Indijskega kralja je Aleksander imenoval za svojega vazalnega kneza. Najbolj V točka, ki so jo Makedonci dosegli na svojem pohodu je bila reka Hifazis. Ko pa so prišlli do tam je nastopilo monsunsko deževje, zaradi katerega je Aleksander opustil načrt pohoda proti Gangesu in obalam ,,Vzhodnega oceana’’. Aleksander je odredil gradnjo ladjevja, ki je 326 zaplulo v Ind, vzporedno s to plovbo pa je potekal pohod kopenske vojske.Leto kasneje so dosegli Indovo delto in Aleksander je Indijo vključil v svojo državo. Makedonska oblast v Indiji se je obdržala dve drsetletji in je temeljila na vojaških oporiščih in novoustanovljenih mestih z makedonskimi vojaškimi posadkami. +Povratek indijskega pohoda pa je po svojih dosežkih postal raziskovalna ekspedicija. Nearh je plul od Indove delte do Perzijskega zaliva in je na svoji poti pisal dnevnik geografskih opažanj.+Povratek makedonske vojske je potekal v treh smereh. Armadna skupina pod Kraterjem je prodirala po S poti skozi Azijo. Aleksander je glavnino vojske peljal vzporedno z obalo (velike izgube zaradi pomankanja vode), tretja skupina pa je potovala po morju. Zaključek azijskega pohoda pa je bil prihod Aleksandrove vojske in mornarice v Hormuško ožino l.325.+ Aleksander naj bi se pripravljal na osvojitev Z ekumene. Z novim ladjevjem naj bi plul ok. Arabskega polotoka, temu pa naj bi sledila osvojitev S Afrike. Vendar pa so njegove načrte po Aleksandrovi smrti opustili. Njegov prihod v centralne perzijske pokrajine je zaokrožil oblikovanje države, ki se je raztezala od Jadrana do Indijskega oceana, od Donave in Kavkaza do Zgornjega Egipta.
38. Pomen Aleksandrovega pohodaViri: Plutarh.Aleksandrov pohod je potekal od Helesponta proti Indiji. S tem pohodom je pod svojo oblastjo ustvaril svetovno državo pod svojo oblastjo. Aleksandrov prihod v centralne perzijske pokrajine je zaokrožil oblikovanje države, ki se je raztezala od Jadrana do Indijskega oceana, od sppodnje Donave in Kavkaza do Zgornjega Egipta. Aleksander je sestavil novo svetovno državo. Ta je bila sestavljena iz treh delov:makedonskega kraljestva, azijskega kraljestva in območja panhelenske zveze. Vladal je v vseh treh državah drugače. V Makedoniji so kralja (teoretično)omejevale stare institucije in cemtri moči. V Aziji je imel kot kralj Azijcev absolutno oblast. Grkom pa je vladal kot Hegomon in kot vojskovodja v vojni proti Perziijcem. Na svojem pohodu je večkrat reformiral vojsko in jo prilagodil razmeram in nasprotnikovi taktiki. V vojsko pa ni vključeval le Grke in Makedonce, temveč tudi Azjce (Perzijci in Iranci). Aleksander je želel v svoji državi združiti makedonske in iranske elemente.Ni poznal rasizma.Za upravnike osvojenih dežel je po l.311 postavljal tudi perzijske velikaše.+Aleksander je poudarjal, da nastopa kot rešitelj zatiranih ljudstev.To kaže tudi njegovo ravnanje z Lidijci, Karijci, Egipčani in Babilonci. Vendar pa je bila idej o pobratenju narodov le sekundarna (glede na to, da je Aleksander nameraval osvojiti tudi Z ekumeno). Skušal je uvesti politiko stapljanja ljudstev na vsa ljudstva svetovne države.+ Zgodovinsko pomembno pa je tudi Aleksandrovo ustanavljanje mest – tretje obdobje grške kolonizacije. Ta niso imela le vojaške vloge, temveč so odigrala tudi pomembno kulturno vlogo – iz njih se kasneje širita grški jezik in kultura. Mesta so bila po značaju grška in ne makedonska.S to kolonizacijo je grščina postala svetovni jezik(izpodrinila je aramejščino na V).+ Velika država pa je omogočala tudi nastanek prometa in trgovine. Aleksandrov pohod pa je omogočil raziskovanje tega prostora (geografska ,,odkritja’’).Pogoj za uveljavitev trgovine pa je bila uvedba svetovne valute.V Perziji je bimetalni stem(slati in srebrni novci) opustil in prešel na srebrne nominale kot na podlago denarnega sistema.+Država, ki jo je ustvaril s tem pohodom je bila prva in edina država v zgodovini. Vendar pa so po njegovi smrti mnoge njegove ideje zamrle. Najdlje se je obdržala absolutna monarhija, ki je temeljila na vladarskem kultu.Ta se je kasneje preoblikoval v helenistični vladarski kult, ki pa je bila podlaga za ideologijo rimskega cesarja. Brez Aleksandrovega oblikovanja velike države, si ne bi mogli predstavljati velikih zgodovinskih tvorb, ki so se pojavljale v nadaljni zgodovini. S pohodom pa je ustvaril most med Evropo in Perzijo na kulturnem in gospodarskem področju.

38. Boji za dediščino(do 301 pr.Kr.) Viri:Diodor,Arijan, Plutarh, Kornelij Nepot, literarni vir-dramatik Menander. Aleksander je po svoji smrti zapustil ogromno državo, ni pa imel naslednikov. Zato je njegova smrt 10.junija 323 sprožila vprašanje nasledstva. To se je skušalo rešiti na makedonskem vojaškem zboru. Formalno se je ohranila celotna država, dejansko pa so jo razdelili na več manjših delov.Aleksandra nasledi njegov polbrat in postane kralj Filip III. Državo pa si razdelijo pomembni vojaši poveljniki. Antipater ohrani svoj položaj stratega Evrope, poveljnik vojske v Aziji postane Krater. +Perdikas (¸¸regent azijskega kraljestva’’) izvede upravno reformo svojega območja, uvede ureditev satrapij. Ptolomaj dobi v upravo Egipt, Evmen dobi Kapadokijo in Paflagonijo, Antigon pa dobi Pamflijo, Likijo in Veliko Frigijo. V Evropi Antipaterda trakijo v upravo Lizimahu. +Satrapi iranskega rodu so praktično v celoti izgubili svoje položaje. Propadli so Aleksandrovi načrti osvajanja Zahoda in stapljanja narodov. Aleksandrovi nasledniki so se ukvarjali predvsem z dvema političnima konceptoma. Perdikas, Evmen in Antigon so zastopali idejo državne enotnosti, Ptolomaj in Lizimah pa sta želela oblikovanje večih držav. Kralj v teh spopadih ni igral posebne vloge, saj je bil pod vplivom vojaških poveljnikov.+ Pomembno v tem času pa je postalo tudi vprašanje, kdo bo obvladoval duhovno in kulturno središče sveta - ,,grško vprašanje’’. + Proces v katerem je svetovna država postala razbita na manjše državice je potekal v