H e r m e n e V t I k a in humanistika II



Yüklə 3,96 Mb.
Pdf görüntüsü
səhifə14/233
tarix26.11.2017
ölçüsü3,96 Mb.
#12732
1   ...   10   11   12   13   14   15   16   17   ...   233

24

P

HAINOMENA



14/53–54                                                    D

UHOVNA


 

ZGODOVINA

Pripovedi ne le preusmerijo referencialno te`njo zgodovinske zavesti, temve~

slavijo svojo lastno zgodbo.

Ta izklju~itev resni~ne preteklosti iz jezikovne domene je {e bolj izrazita na

ravni retori~nih sredstev, hvale in obto`be, metafor in ironije; vsa ta jezikovna

sredstva prispevajo k neprosojnosti literarne reprezentacije; odpor orodja do

njegovega prvotnega cilja dose`e vrhunec s fikcijsko komponento zgodovine

kot umetni{kega dela. Celo v tej fazi se prvotna aporija spomina znova pojavi,

tokrat na drugem koncu celotnega procesa. V kolikor pisanje zgodovine sodi

med najspektakularnej{e poteze domi{ljije, ostaja vpra{anje osnovne razlike

med fikcijo in resni~nostjo odprto. Ta negotovost zadobi v zadnjih letih glede

reprezentacije shoe, holokavsta, dramati~ni preokret. Problem ne zadeva zgolj

meje reprezentacij, ~e uporabimo izraz Saula Friedlanderja v njegovi odli~ni

knjigi Probing the Limits of Representation;

10

 to ni vpra{anje {ibkosti, temve~



neuspeha in prevare. Tako imenovani revizionisti se {e kar naprej igrajo s to

aporijo; pre`iveli pripovedujejo zgodbe, vse zgodbe pa so umetni proizvodi; so

fikcijske pripovedi; nih~e ni zmo`en povedati, kaj se je resni~no zgodilo; meja

med fikcijo in resni~nostjo je zgolj zahteva, ki ji ne moremo zadostiti.

Kaj lahko zoperstavimo revizionistom? Po mojem mnenju odgovora ne mo-

remo najti na ravni literarne reprezentacije, kjer je razkorak med fikcijo in

resni~nostjo premo{~en ravno s sredstvi reprezentiranja, bodisi pripovednimi

ali retori~nimi, bodisi s fikcijskimi; re{itev ti~i v dveh predhodnih fazah zgo-

dovinopisnega procesa, na ravni razlage in onkraj nje v dokumentiranih do-

kazih. Dokler ostajate na ravni gole reprezentacije, zaidete v paradoks ikone

preteklosti, ki je bil hkrati `e paradoks spominske podobe; nikdar niste gotovi,

da ikona ni fantazma, da posnemanje ni domi{ljanje. Iz reprezentacije morate

sestopiti na razlago in razumevanje in iz razumevanja na dokumentirane do-

kaze, onkraj teh pa na pri~anja, ki so ohranjena v arhivih. Potem boste po

mo`nosti zasli{ali glas pri~e, ki je trdila – bil(a) sem tam – verjemi mi, ali pa ne

– in ~e mi ne verjame{, vpra{aj {e koga drugega. Zanesljivost pri~ je na{e

poslednje zato~i{~e. Zaupanje, polo`eno v besedo nekoga drugega, ki pravi



bil(a) sem tam, je na{a edina pomo~. Nimamo ni~esar bolj{ega od pri~anja in

njegove kritike.



Iz angle{~ine prevedel Toma` Gru{ovnik

10

 Saul Friedlander, Probing the Limits of Representation: Nazism and the »final solution«, Cam-



bridge, Mass., Harvard University Press, 1992.

Paul Ricoeur.pmd

19.1.2006, 6:59

24



25

H

ANS



-U

LRICH


 L

ESSING


: H

ERMENEVTIKA

 

V

 D



ILTHEYEVI

 

UTEMELJITVI



 …

Hans-Ulrich Lessing

HERMENEVTIKA V DILTHEYEVI

UTEMELJITVI DUHOSLOVNIH

ZNANOSTI

1

Enega od najpomembnej{ih tokov mlaj{e zgodovine znanosti, ki ga lahko opa-



zimo v zadnjih desetletjih, predstavlja brez dvoma razvoj hermenevtike iz

tehni~no-filolo{ke pomo`ne znanosti teologije, prava in filologije v pristno

filozofsko smer, ki se pri{teva k sedaj `e malo{tevilnim mednarodno prevla-

dujo~im strujam filozofije. Ta presenetljiva kariera hermenevtike je povezana

predvsem z imenom Hansa-Georga Gadamerja, katerega glavno delo Resnica

in metoda (1960) je odlo~ilno prispevalo k uveljavitvi in preboju hermenev-

ti~nega mi{ljenja.

Gadamerjev poskus utemeljitve »filozofske« hermenevtike se razume obenem

kot preseganje klasi~ne, primarno metodolo{ko orientirane – sam jo je kriti~no

ozna~il kot »tradicionalno« – na paradigmo tekstovne interpretacije oprte ro-

manti~ne in zgodovinske hermenevtike, zlasti Schleiermacherjeve, Droysenove

in Diltheyeve, v smeri iz~rpne hermenevti~ne teorije. Gadamer pri tem ra-

zumevanja ne dojema ve~ – kot tradicija, ki jo kritizira – primarno kot metodo

duhovnih znanosti, marve~, v navezavi na Heideggerja, kot izvorni bitni zna~aj

samega ~love{kega pre-bivanja 

[des menschlichen Daseins]. S tem se her-

1

 Iz Diltheyevih Zbranih spisov (Gesammelten Schriften) bomo citirali zvezek z rimskimi {tevil-



kami, stran pa z arabskimi. Poudarki v tekstu so podani s kurzivo.

Hans-Ulrich Lessing.pmd

19.1.2006, 7:00

25



26

P

HAINOMENA



14/53–54                                              D

UHOVNA


 

ZGODOVINA

menevtika kot ve{~ina razumevanja, se pravi mesto metodolo{ke refleksije

prakticirajo~ega postopka razlage smiselnih dokumentov v duhoslovnih zna-

nostih kot interpretirajo~ih znanostih, spremeni v temeljno obravnavo in ana-

lizo bistvenih ~love{kih zmo`nosti.

Heideggrova radikalno-ontolo{ka nova osmislitev, kot jo je opravil v svojem

glavnem delu Bit in ~as (1927), si zastavlja nalogo, da s pomo~jo transcen-

dentalne analitike pre-bivanja razjasni temeljne strukture pre-bivanja 

[Daseins-

strukturen

], pri ~emer se mu je posre~ilo razkriti projektivni zna~aj razume-

vanja. S tem ko je dolo~il razumevanje kot eksistencial, je lahko problematiko

razumevanja zvedel na bistveno zna~ilnost ~loveka in tako reko~ ontolo{ko oz.

fundamentalno ontolo{ko zasidral. S tem ko se je Gadamer s svojo filozofsko

hermenevtiko navezal na Heideggrovo »hermenevtiko fakticitete«, se mu je

odprla mo`nost, da odpravi zo`enje problemskega horizonta razumevanja, ki

ga je zaznal pri tradicionalni hermenevtiki, in transcendira v smeri univerzalne

hermenevti~ne teorije ~love{kega izkustva, ki se ve`e na model pogovora.

Med to aktualizacijo hermenevtike, ki je bila najprej vezana na nem{ko govorno

podro~je, kasneje pa je postala aktualna tudi mednarodno in se ni omejila zgolj

na filozofijo, temve~ je imela vpliv tudi na socialne in duhoslovne znanosti, je

rasel tudi nov interes za zgodovino hermenevti~nega mi{ljenja. Z Gadamerjevo

navezavo razumevanja na temeljne ~love{ke strukture, njegovo kriti~no obde-

lavo tradicionalne, metodolo{ko naravnane hermenevtike in kritiko pojma zna-

nosti in objektivitete pri historicizmu je samodejno spet pri{el v sredi{~e pozor-

nosti tudi Wilhelm Dilthey, filozof histori~ne {ole, ki je v svoji filozofski ute-

meljitvi duhoslovnih znanosti poudaril pomen razumevanja in hermenevtike.

V sklopu ~edalje intenzivnej{ega ukvarjanja z zgodovino hermenevtike v zad-

njih letih se ka`e Dilthey pogosto kot »klasik« tiste z Gadamerjem inkrimi-

nirane tradicionalne hermenevtike, s ~imer je postavljen v pozicijo golega

predhodnika filozofske hermenevtike oz. hermenevti~ne filozofije Heideggra

in Gadamerja. Toda ta pogled, ki izhaja v glavnem iz Gadamerjeve koncepcije

in se lahko zdi na prvi pogled povsem sprejemljiv, je problemati~en in pomeni

po mojem mnenju odlo~no okrnjenje Diltheyevega filozofskega dose`ka in

njegovega prispevka hermenevti~nemu mi{ljenju.

2

2

 Prim. tudi F. Rodi: Traditionele und philosophische Hermeneutik. Bemerkungen zu einer proble-



matischen Unterscheidung, v: isti: Erkenntnis des Erkannten. Zur Hermeneutik des 19. und 20.

Jahrhunderts. Frankfurt a.M. 1990, str. 89–101.

Hans-Ulrich Lessing.pmd

19.1.2006, 7:00

26



Yüklə 3,96 Mb.

Dostları ilə paylaş:
1   ...   10   11   12   13   14   15   16   17   ...   233




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə