H e r m e n e V t I k a in humanistika II

307

I

ZVLE

~

KI

– A

BSTRACTS

IZVLE^KI – ABSTRACTS

53.–54. {t. revije Phainomena »Hermenevtika in humanistika« obravnava pro-

blematiko filozofske utemeljitve humanisti~nih ved, kot se je razvijala v her-

menevtiki od Diltheya naprej. Upo{tevati so tako zgodovinski kot aktualni

vidiki te diskusije, ki se po eni strani odvija znotraj filozofije, po drugi strani pa

so vanjo vklju~ene vse humanisti~ne vede in znanost sploh, kolikor spo{tuje

svoj humani temelj.

The 53–54 issue of the Phainomena  journal, titled »Hermeneutics and Hu-

manities«, tackles the issue of philosophical grounding of human sciences,

which has developed in the hermeneutics from Dilthey onwards. Both historical

and present-day aspects of the discussion are taken into account; the discussion

takes place within philosophy as well as in all human sciences and science in

general, insofar as it pays heed to its humane ground.

IZVLECKI.pmd

19.1.2006, 8:46

307

---

308

P

HAINOMENA

14/53–54

                                 

  I

ZVLE

~

KI

– A

BSTRACTS

Hans-Georg Gadamer: Resnica in metoda.

Za~etek prabesedila

Ni le potreba po logi~ni samorazjasnitvi tista, ki duhoslovne znanosti povezuje

s filozofijo. Gre predvsem za to, da ti. duhoslovne znanosti same predstavljajo

problem za filozofijo: kar je bilo povedano in kar se da povedati o njihovi

logi~ni, spoznavnoteoretski utemeljitvi in o razlogih za njihovo znanstveno

samostojnost v razmerju do naravoslovnih znanosti, dale~ zaostaja za tem, kar

duhoslovne znanosti so in kar pomenijo filozofiji.

Klju~ne besede: hermenevtika, duhoslovne znanosti, filozofija, zgodovinskost,

razumevanje

Hans-Georg Gadamer: Truth and Method. The Coming About of

the Original Text

The need for logical self-explication is not the only thing that relates human

sciences to philosophy. The primary reason for it is that the so-called human

sciences themselves represent an issue for philosophy: what has been and can

be said about their logical, epistemological foundation and about the reasons

for their scientific independence in relation to natural sciences is lagging behind

what human sciences are and mean to philosophy.

Key words: hermeneutics, human sciences, philosophy, historicity, understan-

ding

*

 * *

Paul Ricoeur: Humanistika med znanostjo in umetnostjo

V svojem predavanju imam »humanistiko« za skupek disciplin, katerega jedro

tvorijo duhoslovne znanosti – Geisteswissenschaften. Zgodovino oziroma zgo-

dovinopisje pa imam za paradigmati~ni primer humanisti~ne znanosti, ki se

razprostira med dvema poloma znanosti in umetnosti. Na enem koncu imamo

postopke, povezane z ravnanjem z arhivi, na drugem pa vrsto besednih izrazov,

zaradi katerih je zgodovina del literature. Vmes je dihotomija med razlago in

razumevanjem, namre~ obseg sredstev, s katerimi zgodovinarji sku{ajo odgo-

voriti na vpra{anja kot: »Zakaj se je zgodil ta dogodek, zakaj so ti ljudje naredili

to in to?« Ta razlagalna sredstva s stavkom zato  – lingvisti~no zna~ilnostjo

IZVLECKI.pmd

19.1.2006, 8:46

308

---

309

I

ZVLE

~

KI

– A

BSTRACTS

vseh odgovorov na vpra{anje zakaj? – ravnajo na razli~ne na~ine; vemo pa,

kako raznolika je lahko raba stavka zato. Spoj razlage in razumevanja med

poloma dokumentaristike in literature, je dober primer zmesi znanosti in umet-

nosti v celotnem zgodovinskem procesu.

Klju~ne besede: humanistika, hermenevtika, umetnost, interpretacija, zgodo-

vina

Paul Ricoeur: Humanities between Science and Art

My lecture takes “Humanities” to be the collection of disciplines, the core of

which is the human sciences – Geisteswissenschaften. History or historio-

graphy on the other hand provides a paradigmatic example of human sciences,

which expands between two poles of science and art. On the one side, there are

procedures related to archive management, and on the other a number of lexical

expressions which make history part of literature. In between there is a dicho-

tomy between interpretation and understanding, i.e. a scope of means with

which historians attempt to answer the questions such as: “Why has this event

taken place, why have these people done this and that? In the because sentence,

these interpretative means– linguistic feature of all answers to the question

why? – behave in various ways; it is well-known, however, how numerous and

various the usage of the sentence because  can be. The combination of inter-

pretation and understanding between the poles of documentaries and literature

provides an excellent example of the mixture of science and art in the historical

process as a whole.

Key words: Humanities, Hermeneutics, art, interpretation, history

*

 * *

Hans-Ulrich Lessing: Hermenevtika v Diltheyevi utemeljitvi

duhoslovnih znanosti

V sklopu ~edalje intenzivnej{ega ukvarjanja z zgodovino hermenevtike v zad-

njih letih se ka`e Dilthej pogosto kot »klasik« tiste z Gadamerjem inkrimi-

nirane tradicionalne hermenevtike, s ~imer je postavljen v pozicijo golega

predhodnika filozofske hermenevtike oz. hermenevti~ne filozofije Heideggra

in Gadamerja. Toda ta pogled, ki izhaja v glavnem iz Gadamerjeve koncepcije

in se lahko zdi na prvi pogled povsem sprejemljiv, je problemati~en in pomeni

IZVLECKI.pmd

19.1.2006, 8:46

309

---