H e r m e n e V t I k a in humanistika II



Yüklə 3,96 Mb.
Pdf görüntüsü
səhifə4/233
tarix26.11.2017
ölçüsü3,96 Mb.
#12732
1   2   3   4   5   6   7   8   9   ...   233

10

P

HAINOMENA



15/55–56                                                    H

ERMENEVTIKA

kot spoznano. Avtor je, ~e je po{ten do samega sebe, prej babica ali medij kot

pa mojster svoje stvari. V njem in preko njega razna{ajo tendence ~asa svojo

mo~. Zrcalijo se v njegovem delu. Tako zanj kot tudi za avtorja velja stavek:

»Nisem izpiljena knjiga, sem ~lovek s svojim protislovjem.«

Tako nima nobeno delo fiksiranega smisla. Nasprotno: ta je vselej raznolik in

ve~plasten in v kon~ni fazi neiz~rpen. Vsaka doba lahko v njem najde, kar jo

nagovarja – in prav v tem je dejanski izziv za duhoslovce.

Domneva, da neko delo o dolo~eni epohi nima kaj povedati, pove manj o delu

samem kot o tej epohi. Epoha, ki meni, da lahko neko delo presodi kot brez-

pomensko, se nor~uje iz same sebe in se tega celo ne zaveda.

Nekaj primerov: vse do nedavnega so Schellingovo filozofijo narave zasme-

hovali kot ni~vredno spekulacijo romanti~nega sanjarjenja. Danes, ko se vse-

povsod govori o preformaciji materije in o njeni samoorganizaciji, se Schel-

lingova misel nenadoma poka`e v drugi lu~i. Leibnitzov nauk o monadah, za

katerega so prav tako menili, da ga lahko odpravijo kot brezvsebinsko meta-

fiziko, danes resno preu~ujejo, saj jasnovidno napoveduje konstruktivisti~ni

pojem znanosti in ponuja uvid v dejstvo, da novove{ko naravoslovje po~iva na

konceptu redukcije in idealizacije, pri katerem le del~ek v naravi dejansko

vsebovanih informacij pride do veljave.

4

 Torej, kar je Leibnitz videl, je danes



zelo aktualno.

Kak{en pomen imajo te izpeljave za duhovno znanost? Prvo, kar menim, je, da

mora duhovna znanost priti do novega samorazumevanja in {e bolj do okrep-

ljenega zaupanja vase. Kdor se ukvarja z duhovno znanostjo, mora razumeti,

da pogledovanje k standardom in normam, ki ne izhajajo iz temeljne refleksije

njegovega lastnega podro~ja, prina{a nevarnost, da bo pri svoji nalogi zgre{il.

Tisto, po ~emer se spra{uje duhovna znanost, je originalnost perspektive, ki

dano uspe pokazati, zdaj in v bodo~e, v novi lu~i. Novo merilo znanstvenosti

mora postati oploditev in obogatitev hermenevti~nega izvr{evanja v vsej {irini

njegovih mo`nosti. Duhovne znanosti zavezujejo k temu, da zgodovinska po-

sredovanja na{ih pred-razumetij, na{e na~ine gledanja in na{e bivanjske mo`-

nosti ~im bolj razkrijejo, pa tudi, da se ozrejo v zgodovino, kjer so `e nakazani

4

 Prim. Rainer ThurnherAllgemeiner und individueller Begriff, Alber Verlag, Freiburg–München



1977.

Rainer Thurnher.pmd

29.6.2006, 11:10

10



11

R

AINER



 T

HURNHER


: H

ERMENEVTIKA

 

KOT


 

METODA


 

IZVR


{

EVANJA


vidiki, ki lahko do posami~nih podro~ij fenomenov pristopajo na originalen in

do sedaj nepoznan na~in. Vsako pri~evanje prej{njih stvaritev mora duhoslov-

cu, ki se s tem ukvarja, veljati za izziv tako dolgo, dokler mu ne uspe odkriti

vidika, skozi katerega nam ima, v nam povsem lastnem prizadevanju za vse-

stransko razumetje, kaj povedati.

Hermenevti~na zavest je, z drugimi besedami, budni ~ut za `ivo v zgodovini.

Groza je je tistega, kar se ob~asno pojavlja tudi v duhovnih znanostih: raz-

vr{~anja preteklega v epohe, kategorizacije in v mrtve pojme. Tako se preteklo

za vekomaj pokoplje v zgodovino, kjer ga preraste trava ravnodu{nosti.

Prevedel Rok Svetli~

Rainer Thurnher.pmd

29.6.2006, 11:10

11



13

J

EAN



  G

RONDIN


: V

ATTIMOVA


 

LATINIZACIJA

 

HERMENEVTIKE



Jean Grondin

VATTIMOVA LATINIZACIJA

HERMENEVTIKE

1

Zakaj se je Gadamer upiral postmodernizmu?



Veliko razlogov je, zaradi katerih smo lahko hvale`ni Gianniju Vattimu za

njegov prispevek k filozofiji in javnemu `ivljenju. Nedvomno dr`i, da njegovi

najmo~nej{i filozofski vzgibi izvirajo iz nem{ke filozofske tradicije, {e najbolj

iz »svete trojice« Nietzscheja, Heideggra in Gadamerja, izmed katerih je bil

slednji njegov u~itelj. Toda Vattimo sam ni Nemec, temve~ ponosen Italijan,

zaradi ~esar je na nek na~in bolj legitimen zastopnik te tradicije. Nem{ka

filozofska tradicija je bila od Leibniza in Kanta naprej br`kone dominantna

sila v filozofiji, toda po Husserlu, Heideggru in Gadamerju je njena mo~ znatno

usahnila, kar bi verjetno lahko pripisali katastrofalnim posledicam druge sve-

tovne vojne. Nem{ko govore~i filozofi so se za~eli na dale~ izogibati tradiciji,

kakor da bi bila njihova filozofska tradicija neposredno povezana s temi do-

godki, in se ogrevali denimo za analiti~no tradicijo, ki je kakor pisana na ko`o

ameri{ki psyché, ta pa v nem{kem prevodu zveni dokaj bizarno.

Enako velja za podro~je zgodovine nem{ke filozofije, ki so ga, to je vendarle

jasno, tradicionalno obvladovali Nemci. ^e {tudent svoje severnoameri{ke

profesorje vpra{a, kam v Nem~ijo naj se napoti na podiplomski {tudij Kanta ali

1

 Objavljeno v: Santiago Zabala (ur.), Weakening Philosophy. Festschrift in Honor of Gianni Vattimo,



McGill-Queens University Press, Toronto 2006.

Jean Grondin.pmd

29.6.2006, 11:11

13



14

P

HAINOMENA



15/55–56                                                    H

ERMENEVTIKA

Hegla (»Platona« in »Aristotela« Nemcev), se ti znajdejo v silni zagati. De-

jansko se mora ve~ina uveljavljenih kantovcev ali heglovcev – na `alost ali na

sre~o –zate~i k raziskovalnemu delu svojih ameri{kih kolegov. Enako velja za

filozofske figure, kot so Husserl, Nietzsche, Heidegger in Gadamer: produk-

tivnej{e interprete prej najdemo zunaj Nem~ije kot nasprotno. Najo~itnej{i

zgled za to je Jürgen Habermas, najve~ja intelektualna figura po Gadamerju in

Heideggru. Tudi on se je kljub odlo~ilnim vplivom, ki jih je prejel od Schel-

linga, Heideggra in frankfurtske {ole, odvrnil od domnevno »slabe« filozofske

tradicije Nietzscheja in Heideggra. Gadamer je bil zadnja velika filozofska

osebnost, ki je bila relativno nedotaknjena od ob~utka krivde do lastne filo-

zofske tradicije, a tudi tu velja pripomniti, da najverjetneje zato, ker je Gadamer

do svoje filozofske izobrazbe pri{el pred veliko katastrofo. Tako je navsezadnje

prena{anje te tradicije pre{lo v roke tujcev, v veliki meri prav Francozov, kot

potrjujejo dela svetovno znanih mislecev, kot so Sartre, Merleau-Ponty, Le-

vinas, Foucault, Derrida, Ricoeur in mnogi drugi.

Tem avtorjem je bila hermenevti~na tradicija Schleiermacherja, Diltheya in

Gadamerja precej tuja in v to tradicijo je ume{~en Gianni Vattimo: imel je to

sre~o, da je preu~eval Schleiermacherja pod budnim o~esom Gadamerja v

slovitih {estdesetih in so~asno pripravljal prvi prevod njegove knjige Resnica

in metoda (ki je iz{el leta 1970), kar mu je prislu`ilo mednarodni ugled. Ga-

damerja danes nikjer tako zelo ne slavijo kot velikega filozofa kakor prav v

Italiji. Tudi za to smo lahko hvale`ni Gianniju Vattimu.

Še pomembneje je, da gre za mi{ljenje, ki ga je Gianni Vattimo preobrazil in

urbaniziral, sam bi temu dejal »latiniziral«, saj ga je prevedel v nov in me-

diteranski jezik. Bil je prvi, ki je zagovarjal idejo, da je hermenevtika koin~

na{e dobe, in skoval slavni besedni zvezi, kot sta »{ibka misel« in »optimisti~ni

nihilizem«.

2

 Nem{kega filozofa, ki bi govoril o »optimisti~nem nihilizmu«



(oksimoron v kakr{nem koli drugem smislu od Vattimovega) ali iz Nietzscheja

in Heideggra sku{al izpeljati demokrati~ni vidik, bi v hipu `ivega scvrli. V

svojih zadnjih tekstih je Vattimo dejansko razkril nepri~akovane vzporednice

med Popperjevo kritiko platonizma in Heideggrovo destrukcijo metafizike z

argumentom, da je Popperjev pojem »odprte dru`be« soroden Heideggrovemu

2

 Glej Gianni Vattimo, »Optimistic Nihilism«, Common Knowledge 1:3 (1992), str. 37–44. Glej tudi



Vattimov intervju s Santiagom Zabalo: »Weak Thought and the Reduction of Violence«, Common

Knowledge 8:3 (2003), str. 452–463.

Jean Grondin.pmd

29.6.2006, 11:11

14



Yüklə 3,96 Mb.

Dostları ilə paylaş:
1   2   3   4   5   6   7   8   9   ...   233




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə