10
P
HAINOMENA
15/55–56 H
ERMENEVTIKA
kot spoznano. Avtor je, ~e je po{ten do samega sebe, prej babica ali medij kot
pa mojster svoje stvari. V njem in preko njega razna{ajo tendence ~asa svojo
mo~. Zrcalijo se v njegovem delu. Tako zanj kot tudi za avtorja velja stavek:
»Nisem izpiljena knjiga, sem ~lovek s svojim protislovjem.«
Tako nima nobeno delo fiksiranega smisla. Nasprotno: ta je vselej raznolik in
ve~plasten in v kon~ni fazi neiz~rpen. Vsaka doba lahko v njem najde, kar jo
nagovarja – in prav v tem je dejanski izziv za duhoslovce.
Domneva, da neko delo o dolo~eni epohi nima kaj povedati, pove manj o delu
samem kot o tej epohi. Epoha, ki meni, da lahko neko delo presodi kot brez-
pomensko, se nor~uje iz same sebe in se tega celo ne zaveda.
Nekaj primerov: vse do nedavnega so Schellingovo filozofijo narave zasme-
hovali kot ni~vredno spekulacijo romanti~nega sanjarjenja. Danes, ko se vse-
povsod govori o preformaciji materije in o njeni samoorganizaciji, se Schel-
lingova misel nenadoma poka`e v drugi lu~i. Leibnitzov nauk o monadah, za
katerega so prav tako menili, da ga lahko odpravijo kot brezvsebinsko meta-
fiziko, danes resno preu~ujejo, saj jasnovidno napoveduje konstruktivisti~ni
pojem znanosti in ponuja uvid v dejstvo, da novove{ko naravoslovje po~iva na
konceptu redukcije in idealizacije, pri katerem le del~ek v naravi dejansko
vsebovanih informacij pride do veljave.
4
Torej, kar je Leibnitz videl, je danes
zelo aktualno.
Kak{en pomen imajo te izpeljave za duhovno znanost? Prvo, kar menim, je, da
mora duhovna znanost priti do novega samorazumevanja in {e bolj do okrep-
ljenega zaupanja vase. Kdor se ukvarja z duhovno znanostjo, mora razumeti,
da pogledovanje k standardom in normam, ki ne izhajajo iz temeljne refleksije
njegovega lastnega podro~ja, prina{a nevarnost, da bo pri svoji nalogi zgre{il.
Tisto, po ~emer se spra{uje duhovna znanost, je originalnost perspektive, ki
dano uspe pokazati, zdaj in v bodo~e, v novi lu~i. Novo merilo znanstvenosti
mora postati oploditev in obogatitev hermenevti~nega izvr{evanja v vsej {irini
njegovih mo`nosti. Duhovne znanosti zavezujejo k temu, da zgodovinska po-
sredovanja na{ih pred-razumetij, na{e na~ine gledanja in na{e bivanjske mo`-
nosti ~im bolj razkrijejo, pa tudi, da se ozrejo v zgodovino, kjer so `e nakazani
4
Prim. Rainer Thurnher, Allgemeiner und individueller Begriff, Alber Verlag, Freiburg–München
1977.
Rainer Thurnher.pmd
29.6.2006, 11:10
10
11
R
AINER
T
HURNHER
: H
ERMENEVTIKA
KOT
METODA
IZVR
{
EVANJA
vidiki, ki lahko do posami~nih podro~ij fenomenov pristopajo na originalen in
do sedaj nepoznan na~in. Vsako pri~evanje prej{njih stvaritev mora duhoslov-
cu, ki se s tem ukvarja, veljati za izziv tako dolgo, dokler mu ne uspe odkriti
vidika, skozi katerega nam ima, v nam povsem lastnem prizadevanju za vse-
stransko razumetje, kaj povedati.
Hermenevti~na zavest je, z drugimi besedami, budni ~ut za `ivo v zgodovini.
Groza je je tistega, kar se ob~asno pojavlja tudi v duhovnih znanostih: raz-
vr{~anja preteklega v epohe, kategorizacije in v mrtve pojme. Tako se preteklo
za vekomaj pokoplje v zgodovino, kjer ga preraste trava ravnodu{nosti.
Prevedel Rok Svetli~
Rainer Thurnher.pmd
29.6.2006, 11:10
11
13
J
EAN
G
RONDIN
: V
ATTIMOVA
LATINIZACIJA
HERMENEVTIKE
Jean Grondin
VATTIMOVA LATINIZACIJA
HERMENEVTIKE
1
Zakaj se je Gadamer upiral postmodernizmu?
Veliko razlogov je, zaradi katerih smo lahko hvale`ni Gianniju Vattimu za
njegov prispevek k filozofiji in javnemu `ivljenju. Nedvomno dr`i, da njegovi
najmo~nej{i filozofski vzgibi izvirajo iz nem{ke filozofske tradicije, {e najbolj
iz »svete trojice« Nietzscheja, Heideggra in Gadamerja, izmed katerih je bil
slednji njegov u~itelj. Toda Vattimo sam ni Nemec, temve~ ponosen Italijan,
zaradi ~esar je na nek na~in bolj legitimen zastopnik te tradicije. Nem{ka
filozofska tradicija je bila od Leibniza in Kanta naprej br`kone dominantna
sila v filozofiji, toda po Husserlu, Heideggru in Gadamerju je njena mo~ znatno
usahnila, kar bi verjetno lahko pripisali katastrofalnim posledicam druge sve-
tovne vojne. Nem{ko govore~i filozofi so se za~eli na dale~ izogibati tradiciji,
kakor da bi bila njihova filozofska tradicija neposredno povezana s temi do-
godki, in se ogrevali denimo za analiti~no tradicijo, ki je kakor pisana na ko`o
ameri{ki psyché, ta pa v nem{kem prevodu zveni dokaj bizarno.
Enako velja za podro~je zgodovine nem{ke filozofije, ki so ga, to je vendarle
jasno, tradicionalno obvladovali Nemci. ^e {tudent svoje severnoameri{ke
profesorje vpra{a, kam v Nem~ijo naj se napoti na podiplomski {tudij Kanta ali
1
Objavljeno v: Santiago Zabala (ur.), Weakening Philosophy. Festschrift in Honor of Gianni Vattimo,
McGill-Queens University Press, Toronto 2006.
Jean Grondin.pmd
29.6.2006, 11:11
13
14
P
HAINOMENA
15/55–56 H
ERMENEVTIKA
Hegla (»Platona« in »Aristotela« Nemcev), se ti znajdejo v silni zagati. De-
jansko se mora ve~ina uveljavljenih kantovcev ali heglovcev – na `alost ali na
sre~o –zate~i k raziskovalnemu delu svojih ameri{kih kolegov. Enako velja za
filozofske figure, kot so Husserl, Nietzsche, Heidegger in Gadamer: produk-
tivnej{e interprete prej najdemo zunaj Nem~ije kot nasprotno. Najo~itnej{i
zgled za to je Jürgen Habermas, najve~ja intelektualna figura po Gadamerju in
Heideggru. Tudi on se je kljub odlo~ilnim vplivom, ki jih je prejel od Schel-
linga, Heideggra in frankfurtske {ole, odvrnil od domnevno »slabe« filozofske
tradicije Nietzscheja in Heideggra. Gadamer je bil zadnja velika filozofska
osebnost, ki je bila relativno nedotaknjena od ob~utka krivde do lastne filo-
zofske tradicije, a tudi tu velja pripomniti, da najverjetneje zato, ker je Gadamer
do svoje filozofske izobrazbe pri{el pred veliko katastrofo. Tako je navsezadnje
prena{anje te tradicije pre{lo v roke tujcev, v veliki meri prav Francozov, kot
potrjujejo dela svetovno znanih mislecev, kot so Sartre, Merleau-Ponty, Le-
vinas, Foucault, Derrida, Ricoeur in mnogi drugi.
Tem avtorjem je bila hermenevti~na tradicija Schleiermacherja, Diltheya in
Gadamerja precej tuja in v to tradicijo je ume{~en Gianni Vattimo: imel je to
sre~o, da je preu~eval Schleiermacherja pod budnim o~esom Gadamerja v
slovitih {estdesetih in so~asno pripravljal prvi prevod njegove knjige Resnica
in metoda (ki je iz{el leta 1970), kar mu je prislu`ilo mednarodni ugled. Ga-
damerja danes nikjer tako zelo ne slavijo kot velikega filozofa kakor prav v
Italiji. Tudi za to smo lahko hvale`ni Gianniju Vattimu.
Še pomembneje je, da gre za mi{ljenje, ki ga je Gianni Vattimo preobrazil in
urbaniziral, sam bi temu dejal »latiniziral«, saj ga je prevedel v nov in me-
diteranski jezik. Bil je prvi, ki je zagovarjal idejo, da je hermenevtika koin~
na{e dobe, in skoval slavni besedni zvezi, kot sta »{ibka misel« in »optimisti~ni
nihilizem«.
2
Nem{kega filozofa, ki bi govoril o »optimisti~nem nihilizmu«
(oksimoron v kakr{nem koli drugem smislu od Vattimovega) ali iz Nietzscheja
in Heideggra sku{al izpeljati demokrati~ni vidik, bi v hipu `ivega scvrli. V
svojih zadnjih tekstih je Vattimo dejansko razkril nepri~akovane vzporednice
med Popperjevo kritiko platonizma in Heideggrovo destrukcijo metafizike z
argumentom, da je Popperjev pojem »odprte dru`be« soroden Heideggrovemu
2
Glej Gianni Vattimo, »Optimistic Nihilism«, Common Knowledge 1:3 (1992), str. 37–44. Glej tudi
Vattimov intervju s Santiagom Zabalo: »Weak Thought and the Reduction of Violence«, Common
Knowledge 8:3 (2003), str. 452–463.
Jean Grondin.pmd
29.6.2006, 11:11
14
Dostları ilə paylaş: |