H e r m e n e V t I k a in humanistika II
Yüklə 3,96 Mb. Pdf görüntüsü
|
15 J EAN G RONDIN
: V ATTIMOVA
LATINIZACIJA
HERMENEVTIKE pojmu »Ereignis«. Gianni Vattimo, kot pred kratkim uveljavljen politik, je tako Heideggra hvalil kot »filozofa demokracije«! 3 Tokrat bi ga nemara `ivega scvrl Popper, ~e `e ne Heidegger … To pa nikakor ni njegov edini odlo~ilen prispevek k novemu za~rtanju zem- ljevida sodobne filozofije, na katerem stoji sam kot ena njenih najodli~nej{ih figur. Od svoje zelo osebne knjige Mislim, da mislim 4 dalje razkriva tudi zelo prepri~ljivo (in za nekatere zelo presenetljivo) povezavo med gibanjem »ni- hilisti~ne hermenevtike« in kr{~ansko tradicijo, oziroma natan~neje (ker je to pa~ potrebno), s kr{~ansko tradicijo dobrodelnosti, milosti in kenosis. Tudi v tem primeru se je lahko oprl na svoje latinske korenine. Opirajo~ se na temeljno misel Renéja Girarda, je prepri~an, da je mogo~e hermenevti~ni perspektivizem – in odlo~no pripoznanje ~lovekove kon~nosti, ki iz njega sledi – spraviti s kr{~anskim imperativom »nastavljanja drugega lica«, odpu{~anja in dare`lji- vosti. Obe tradiciji, hermenevti~na in kr{~anska, kot ju misli Vattimo, v imenu – ~e temu lahko tako re~emo – mo~i {ibkosti opu{~ata zahtevo po trdni ve- ljavnosti. Poglavitni u~inek tega naziranja ni le, da je na novo osvetlil kr{~ansko tradicijo samo, ki je bila – tega ni mogo~e pozabiti – glavna tar~a napada in zani~evanja s strani Marxa, Nietzscheja, Freuda in Heideggra. Še pomembnej{e je njegovo poudarjanje, da hermenevti~ni nihilizem (kljub svojemu imenu) ni brez eti~nega in celo politi~nega momenta. Od tod njegov pojem optimisti~nega nihilizma: namesto verskih vojn v imenu odlo~nih zahtev (»Jaz imam prav, ti
nuklearnega uni~enja je verjetno bolj modro, da se nau~imo so`itja v imenu sobivanja, ki tolerira vse razen nasilja. Hermenevtika ali nihilizem sta tako postala eti~na opcija in ne sovra`nika morale. Kak{en dose`ek in obrat! 3 Gianni Vattimo, »Heidegger, filosofo della democrazia«, Filosofia e politica 55/135 (2003), str. 55–61. 4 Gianni Vattimo, Credere di credere, Garzanti, Milano 1996. Izvirni naslov pomeni nekaj takega kot »Verjamem, da verjamem«, a je v angle{~ino preveden preprosto kot Vera v prevodu L. D’Isanta in D. Webba, Polity Press, Cambridge 1998. Rudolf Bultmann na sledi Karlu Barthu izpostavlja luteranski izvor te ideje v slavnem eseju »Die liberale Theologie und die jüngste theologische Bewegung« (»Liberalna teologija in najsodobnej{e teolo{ko gibanje«), ki ga najdemo na za~etku zbirke esejev Glauben und Verstehen (Verovanje in razumevanje), Mohr Siebeck, Tübingen 1993, str. 24 (po angle{kem prevodu): »Novi ~lovek je vselej onstranski (der jenseitige), v ~igar istovetnost s tostranskim ~lovekom lahko le verjamemo. Zato lahko Barth ponovi Luthrov paradoksni stavek, da le verjamemo, da verjamemo.« Jean Grondin.pmd 29.6.2006, 11:11 15
16 P HAINOMENA 15/55–56 H ERMENEVTIKA Za mnoge so te eti~ne ideje nekaj obi~ajnega, kot bi lahko ponovili za Ri- chardom Rortyjem, 5 a nikomur ni pri{lo na misel, da bi jih destiliral iz her- menevti~ne tradicije Nietzscheja in Heideggra in iz kr{~anskega svetovnega nazora (ki bi ga bila ve~ina pripravljena povezati z neke vrste totalitarizmom). Prav to pa je dosegel G. Vattimo. * * * Na tem mestu me zanima le vpra{anje, ali moramo hermenevtiko in s tem filozofijo samo imeti za obliko nihilizma. ^e nihilizem pomeni zgolj toleranco do pogleda drugih v tem smislu, da ti z nasiljem ne omejujejo svobode drugih, se lahko z Giannijem Vattimom strinjamo. ^e pa z »nihilizmom« razumemo to, da ni resnice v smislu adaequatio, se nam odprejo {tevilna vpra{anja. Ne le zaradi o~itne protislovnosti zanikanja resnice, ki se vr{i v imenu resnice (po- anta, ki se ves ~as pojavlja). Zame je ta trditev vpra{ljiva zato, ker je za Giannija Vattima opu{~anje pojma adaequatio edina verodostojna izpeljava Gadamer- jeve teze, po kateri je »bit, ki jo lahko razumemo, govorica«, kar je po njegovem le druga~e oblikovana trditev, da se ~lovekovo razumevanje ne more nana{ati na stvari same, ampak le na na~in govorjenja o njih, ta pa je vselej postavljen v okvir dolo~ene zgodovinske perspektive. Vattimo pogosto obsoja Gadamerja, da ni v celoti domislil posledic lastnega mi{ljenja, se pravi nihilisti~nih posledic lastne hermenevti~ne ontologije. In vendar se moramo vpra{ati: Zakaj Gadamerju ni uspelo razglasiti nihilisti~ne hermenevtike? Druga~e povedano, zakaj se je Gadamer upiral postmodernizmu nekaterih svojih naslednikov? Prav gotovo najdemo v njegovem delu veliko izjav, ki so naklonjene relativizmu, kot denimo: ni razumevanja brez pred- sodkov, zgodovina nam ne pripada, mi pripadamo zgodovini, zavest je vzgi- bana od Wirkungsgeschichte, razumevanje je po naravi jezikovno itn. Resnico in metodo lahko dejansko beremo kot manifest nihilizma. Toda dejstvo je, da se je Gadamer odvrnil od nihilisti~nih posledic postmodernistov. 6 Vpra{ati se moramo, zakaj je to storil in tudi ali je ta miselna gesta sploh upravi~ena. 5 Richard Rorty, »Predgovor«, v: Gianni Vattimo, Nihilism and Emancipation: Ethics, Politics and Law, prevedel William McCuaig, Columbia University Press, New York 2004. 6 V prvem delu Resnice in metode je Gadamer nasprotoval »hermenevti~nemu relativizmu« Paula Valéryja, po katerem je pomen verzov pomen za bralca (»mes vers out le sens qu’ ont leur prête«). To Gadamer odlo~no zavra~a kot »nevzdr`ni nihilizem« (»Das scheint mir ein unhaltbarer her- meneutischer Nihilismus.«). Glej Hans-Georg Gadamer, Gesammelte Werke, 1. knj. Mohr Siebeck, Jean Grondin.pmd 29.6.2006, 11:11 16
Yüklə 3,96 Mb. Dostları ilə paylaş:
|