H e r m e n e V t I k a in humanistika II

21

J

EAN

  G

RONDIN

: V

ATTIMOVA

 

LATINIZACIJA

 

HERMENEVTIKE

vrednote v kvazimetafizi~nem descartesovskem smislu. Le bogovi posedujejo

tak{no gotovost, nas opozarja Gadamer, slede~ Platonu. Toda to ne pomeni, da

smo ostali brez slehernega temelja in brez vsake resnice. Za Gadamerja je

intelektualna aroganca,

8

 ~e odsotnost resnice, ki bi pote{ila kartezijansko `ejo

po poslednjih temeljih, izena~ujemo z odsotnostjo resnice in izkustva biti. Bit

lahko dejansko razumemo le skozi govorico, a s tem razumemo bit, ne per-

spektive. Zdaj se lahko osredoto~imo na smisel znane Gadamerjeve teze, ki v

nekem smislu pooseblja njegovo celotno filozofijo.

II. Bit, ki jo lahko razumemo, je govorica: Gadamerjev poudarek na biti

Gianni Vattimo je to izjavo briljantno prevzel v bran svoje nihilisti~ne ali hi-

stori~ne prisvojitve Gadamerja.

9

 Gadamerjeva teza po njegovem ne pomeni

ni~ drugega kot to, da je vsako razumevanje, vsako razmerje z bitjo, odvisno

od govorice, enako kot je odvisno tudi od ~asa in zgodovine. Gadamer je tako

uzrt kot zagovornik radikalnega historicizma. Seveda so ga zaradi tega `e po-

gosto kritizirali. Betti in Habermas, ~e naj navedem le dva najpomembnej{a

kritika, sta izrazila bojazen glede tistega, kar prepoznavata kot Gadamerjev

»relativizem«. V tem oziru Gianni Vattimo Gadamerja obto`uje, da ni bil dovolj

historicisti~en, se pravi da ni v zadostni meri pripoznal nihilisti~nih konsekvenc

lastnega mi{ljenja, ki najde svoj izraz v stavku »bit, ki jo lahko razumemo, je

govorica«. Toda vpra{ati se moramo: »Je smisel te teze res nihilisti~en?«

Gianni Vattimo je v svoji impresivni interpretaciji Gadamerjeve misli na kon-

ferenci v ~ast njegovi stoti obletnici februarja leta 2000 njegovo tezo dejansko

interpretiral kot obliko lingvisti~nega relativizma, kar je za njim na isti kon-

ferenci ponovil tudi Richard Rorty.

10

 Njegovi argumenti so prepri~ljivi in odra-

8

 Glej Gadamerjevo pismo Richardu J. Bersteinu iz leta 1982, objavljeno v: Richard J. Bernstein,

Beyond Objectivism and Relativism: Science, Hermeneutics, and Praxis, University of Pennsylvania

Press, Philadelphia 1988, str. 263: »Mar ne zapademo vsi grozljivi intelektualni aroganci, ~e ena-

~imo Nietzschejevo pri~akovanje in ideolo{ko zmedo sedanjosti z `ivljenjem, ki ga resni~no `ivimo

z vso njegovo solidarnostjo? V tem smislu je moja distanca do Heideggra temeljna.« (Verfallen wir

nicht alle einem schrecklichen intellektuellen Hochmut, wenn wir die Antizipationen Nietzsches und

die ideologische Verwirrung der Gegenwart mit dem wirklich gelebten Leben und seinen Soli-

daritäten gleichsetzen? Hier ist in der Tat meine Abweichung von Heidegger fundamental.) Glej

Gadamerjev esej iz leta 1983 z zgovornim naslovom »Nietzsche – antipod: Zaratustrova drama«, v:

Gesammelte Werke IV, str. 448–462.

9

 Glej Gianni Vattimo, »Histoire d’une virgule. Gadamer et le sens de l’etre«, Revue international

de philosophie 54 (2000), str. 499–513.

10

 Glej Gianni Vattimo, »Weltverstehen - Weltverändern«, v: Hommage an Hans Georg-Gadamer,

Jean Grondin.pmd

29.6.2006, 11:11

21

---

22

P

HAINOMENA

15/55–56                                                    H

ERMENEVTIKA

`ajo takratno atmosfero, presenetljivo ujemanje z Rortyjevim pragmatizmom

pa je bilo premalo izpostavljeno. Trditev, da do biti nimamo drugega pristopa

kot skozi govorico, dejansko lahko razumemo kot lingvisti~ni relativizem. In

zdi se, da prav to tezo zagovarja Gadamer, ko trdi, da govorica ne dolo~a samo

procesa (Vollzug), marve~ tudi predmet (Gegenstand) razumevanja.

Toda to ni edini na~in, na katerega lahko razumemo slavni Gadamerjev stavek.

Vattimo v svoji razlagi poudarja govorico, s ~imer je bit povzeta v tisto, kar bi

lahko imenovali lingvisti~na ontologija. Njena glavna postavka je, da ne mo-

remo govoriti o biti sami, temve~ zgolj o »razumevanju biti«, ki je na nek na~in

ustvarjeno, ~e ne celo »iznajdeno« z govorico.

Toda kaj ~e v Gadamerjevem stavku poudarek premestimo na bit samo? ^e se

vpra{amo druga~e: »Kaj pa ~e je biti sama tista, ki razkriva svojo razumljivost

v govorici in skozi govorico?« To se vsekakor sli{i nenavadno, ~e prisluhnemo

z nominalisti~nimi u{esi. Pa vendar je prav to misel, ki jo Gadamer zagovarja

na zadnjih straneh Resnice in metode, ~e delo beremo dovolj pozorno. Gotovo

gre za zahteven odlomek, obravnava namre~ srednjeve{ki nauk o univerzalijah,

a tezi, da je »bit, ki jo lahko razumemo, govorica«, vendarle daje druga~en

poudarek.

Poanta je v tem, da govorica za Gadamerja ni le govorica na{ega razumevanja

ali »na{a« govorica, temve~ govorica stvari. Gadamer si ne prizadeva le za

zlitje horizontov razumevanja in govorice, ampak nemara tudi za bolj prikrito,

a ni~ manj pomembno zlitje govorice in biti same. Obstaja nekaj takega – naj

se sli{i {e tako nenavadno –, kot je govorica biti oziroma »govorica stvari«, kar

Gadamer pogosto imenuje »Sprache der Dinge«.

11

 To bi lahko bila preprosta

metafora ali façon de parler.

Da in ne. Da zato, ker smo mi tisti, ki govorimo na ta in ta na~in. Toda tako

govorimo zato, ker obstaja razmerje med bitjo in govorico. Da bi lahko dojeli

to skrivnostno razmerje, Gadamer v zadnjem poglavju Resnice in metode, kjer

Edition Suhrkamp, Frankfurt ob Majni 2001, str. 50–60. Glej tudi Richard Rorty, »Sein, das ver-

standen werden kann, ist Sprache«, nav. d., str. 30–49.

11

 Glej na primer njegovo delo iz leta 1960, ki je nastalo so~asno z Resnico in metodo, »Narava

stvari in govorica stvari«, Philosophical Hermeneutics, prevedel David E. Linge, University of

California Press, Berkeley–Los Angeles–London 1976, str. 69–81 (»Die Natur der Sache und die

Sprache der Dinge«, v: Gesammelte Werke II, str. 66–75.)

Jean Grondin.pmd

29.6.2006, 11:11

22

---