Ignac Meden u / s / tvar / I / t V e galerija Božidar Jakac – lapidarij Kostanjevica na Krki

Ignac Meden

U / S / T V A R / I / T V E

Galerija Božidar Jakac – lapidarij

Kostanjevica na Krki

15. april – 30. maj 2016

Otvoritev: 15. april 2016 ob 19. uri

Razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota. Na otvoritvi bo o avtorju spregovorila kustosinja Irma Brodnjak.
Tokratno razstavo smo pripravili v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota, ki je avtorjeva domicilna galerija, saj se je avtor v njenih prostorih že večkrat predstavil s samostojnimi razstavami, nazadnje v razstavni sezoni 2014 / 2015. Ob tej priložnosti smo izbor s te razstave postavili v dialog s specifičnimi prostori razstavišča lapidarij v Galeriji Božidar Jakac.

Razstavo v Murski Soboti je spremljal obsežen katalog v katerem je dr. Robert Inhof zapisal: Multipliciranje Medenovih slikovnih polj, geometrijskih likov in ploskev poteka v globino. Slika ni več slika, pač pa postane objekt, ki stranskemu pogledu omogoči povsem drugačno videnje slike od frontalnega pogleda. Ignac Meden z barvo ustvari mimikrijo slike–objekta, ki se skriva in transformira v nekaj, kar ni – v iluzijo, ki jo povzroči njegova slika–objekt. Slika–objekt tako postane slika skrivalnica ali labirint. Robovi Medenovih slik–objektov so obbarvani ali »ožarčeni«. Kot taki nas lahko spomnijo ne le na ustvarjanje Luisa Tomasselija, temveč tudi na sodobne neonske reklame in ustvarjanje Dana Flavina. V svojem starejšem in generičnem občutku pa sevanje teh obbarvanih robov gledalca spomni na izkušnjo nadnaravnega in religioznega, ki v različnih živih in mrtvih veroizpovedih svoje pozitivno in nadnaravno najpogosteje izraža preko metafore svetlobe, sija in sevanja. Gledalec se najde v precepu, saj ne ve več točno, ali je ta svetloba del nadnaravnega sveta ali pa del Newtonove prizme, ki je razkrila primat bele svetlobe, v katero so skrite, in kateri so podrejene vse ostale barve barvnega spektra.

Svet, ki ga ustvari Meden, ni ne vzporedni svet ne simulaker. Njegove slike–objekti so povsem novi svetovi znotraj znanega sveta. Starogrški filozof Parmenid je trdil, da o niču ne moremo govoriti drugače, kot da ga afirmiramo. Medenove ustvaritve niso podobe nečesa, temveč so podobe niča. Kot takšne se njegove ustvaritve vztrajno izmikajo vsebini in imenu, ki bi jih označeval, saj obstajajo nekje na neulovljivi meji med materijo in iluzijo. Najpogosteje tako, da materija in iluzija zamenjata svoji mesti.
Ignac Meden je rojen 1951 v Depala vasi. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1981.