Kabinet ministra

K 17. in 18. členu:

Določen je način pridobitve javnoveljavne izobrazbe. Ta se pridobi po višješolskih študijskih programih in po študijskih programih za izpopolnjevanje. Programi morajo biti sprejeti po postopku, ki je predpisan z zakonom.

V skladu z zakonom se sprejemajo tudi poklicni standardi, ki so podlaga za oblikovanje višješolskih študijskih programov.
K 19. členu:
Javnoveljavno izobrazbo in diplomo, ki je javna listina, si pridobi, kdor je opravil vse obveznosti iz višješolskega študijskega programa. Predpis ministra bo določil vsebino in obliko diplome.

Opredeljena je tudi "Priloga k diplomi", ki jo morajo šole izdajati brezplačno v slovenščini in enem od uradnih jezikov Evropske skupnosti.

K 20. in 21. členu:
O kratkih programih v visokošolskem izobraževanju so sprejeta skupna evropska načela, po katerih se oblikujejo višješolski študijski programi.

Programi imajo splošni in posebni del in sestavine obeh so v členu natančno opredeljene. Študijski program se lahko oblikuje za več poklicnih standardov.

Tudi študijski programi za izpopolnjevanje imajo splošni in posebni del, poleg sestavin, ki so določene za višješolske programe, pa morajo vsebovati še podatke o načinu priznavanja pridobljenega znanja in sposobnosti.
K 22. členu:
Študijski programi, ki jih šole iz Slovenije izvajajo skupaj z drugimi šolami, tudi s šolami iz tujine, so skupni študijski programi. Člen določa način sprejemanja skupnih programov, v diplomi, ki jo dobi, kdor opravi vse obveznosti po takem programu, pa so navedene vse šole, ki so sodelovale pri njegovi izvedbi.
K 23. členu:
Z nazivom strokovne izobrazbe je označena stopnja in vrsta pridobljene izobrazbe. Naziv se vpiše v diplomo in je sestavni del študijskega programa, podeljujejo pa ga šole.
K 24. členu:
Študijske obveznosti so v študijskih programih ovrednotene s kreditnimi točkami po ECTS. Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk. Višješolski študijski programi so ovrednoteni s 120 kreditnimi točkami in trajajo dve leti, programi za izpopolnjevanje pa so ovrednoteni z najmanj 10 in največ 35 točkami. Komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov potrdi ovrednotenje s kreditnimi točkami.
K 25. členu:
Svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje za akreditacijo višješolskih študijskih programov imenuje komisijo. Komisija, ki ima 11 članov, opravlja naloge, določene z zakonom (izdela strokovna izhodišča za pripravo študijskih programov, analizira skladnost predlogov novih programov z izhodišči, potrjuje ovrednotenje programov z izhodišči…). Pri svojem delu sodeluje s strokovnimi sveti s področja vzgoje in izobraževanja ter Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.
K 26. členu:
Člen določa pogoje, ki jih morajo imeti zagotovljene šole, ki izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih. Izpolnjevanje pogojev se preverja vsakih 5 let. Po uradni dolžnosti jih preverja ministrstvo.
K 27. členu:
Šele ko so šole vpisane v razvid, ki ga vodi ministrstvo, lahko začnejo opravljati višješolsko dejavnost. Javna šola se vpiše v razvid po uradni dolžnosti, zasebna pa na pobudo ustanovitelja.
K 28. členu:
Če pristojna inšpekcija ugotovi večje kršitve, se lahko z odločbo prepove šoli izvajati javnoveljavni študijski program.

K 29. do 32. členu:
V poglavju o vpisu je določeno, kdo se lahko vpiše v višješolski študijski program, kakšni so lahko dodatni pogoji za vpis, kaj mora vsebovati javni razpis za vpis in kdaj se mora objaviti.

Šola lahko vpis v začetni letnik omeji, kadar je vpis omejen, pa se pri izbiri kandidatov upoštevajo merila za izbiro, določena s študijskim programom.

K 33. členu:
Predavatelj višje strokovne šole, inštruktor in knjižničar so strokovni delavci v višjih strokovnih šolah. Laborant je strokovni sodelavec. Za vsakega izmed njih so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati z izvajanje izobraževalnega dela.
K 34., 35. in 36. členu:
Naziv predavatelj višje strokovne šole podeli predavateljski zbor šole, z imenovanjem pa mora soglašati tudi strokovni svet, ki imenuje predavatelje takrat, kadar predavateljski zbor na šoli še ni konstituiran, ali pa se predavatelji imenujejo za novi program.

Določena so merila za prvo imenovanje v naziv in pogoji za vnovično imenovanje. Takrat si je v postopku imenovanja treba pridobiti tudi mnenje študentov.

Strokovni svet za pripravo predlogov o imenovanju predavateljev oziroma oblikovanje soglasja o predlogih imenuje posebno komisijo.

Postopek za pridobitev naziva predavatelj določi minister.

Strokovni delavci ter direktor in ravnatelj lahko napredujejo v nazive (mentor, svetovalec in svetnik). Natančnejše pogoje, način in postopek napredovanja, kot tudi strokovnega izobraževanja in usposabljanja, pa določi minister.
K 37. členu:
Študent je, kdor se na podlagi razpisa vpiše v šolo in se izobražuje po višješolskem študijskem programu. Študentska izkaznica oziroma indeks sta namenjena izkazovanju statusa.
K 38. členu:
Podobno kot visokošolski se tudi višješolski študijski programi lahko izvajajo kot redni ali izredni.
K 39. členu:
Vsi študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi pogoji, pri tem pa je zlasti pomembno, da se ob rednem napredovanju izobražujejo in končajo študij pod pogoji, kot so veljali ob njihovem vpisu.

Študentje se lahko vzporedno izobražujejo po več študijskih programih na isti šoli ali na različnih šolah ter študijskih (interdisciplinarnih ali individualnih) programih na visokošolskih zavodih ter napredujejo in končajo izobraževanje prej, kot je predvideno s študijskim programom. Če niso izpolnili vseh obveznosti iz študijskega programa, ponavljajo letnik ali zamenjajo študijski program oziroma se prepišejo na drugo višjo strokovno šolo.

K 40. členu:
Direktor oziroma ravnatelj določita način, s katerim se prilagodi opravljanje obveznosti iz študijskega programa za študente, ki se vzporedno izobražujejo, perspektivne in vrhunske športnike ter študente, ki se pripravljajo na mednarodna tekmovanja iz znanja. Prilagoditev obveznosti se opravi na podlagi prošnje.

K 41. členu:

Ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, imajo študenti pravico do zdravstvenega zavarovanja, pa tudi do drugih ugodnosti in pravic, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve.

K 42. členu
Višja strokovna šola določi merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj študentom.
K 43. členu:
Ravnatelj oziroma direktor, potem ko si pridobita mnenje študentov, določita odgovornost, postopke in način izrekanja ukrepov ter pravice in dolžnosti študentov v disciplinskem postopku.
K 44. členu:
Študentu, ki je za več kot tri leta prekinil izobraževanje, mora v primeru, da se je program bistveno spremenil, direktor oziroma ravnatelj določiti pogoje za nadaljevanje in končanje študija.

K 45. členu:

Člen določa možnost organiziranja študentov v študentski svet, ki ga sestavljajo tako redni kot izredni študenti in ima 5, na tajnih volitvah izvoljenih članov.

Študentski sveti se lahko povežejo v skupnost študentov.
K 46. členu:
Če študent diplomira, ne diplomira 60 dni po končanju drugega letnika, se med študijem ne vpiše v naslednji letnik, se izpiše ali je izključen, mu status študenta preneha.

Študentu se iz upravičenih razlogov (starševstvo, vojaške obveznosti, izjemne družinske in socialne okoliščine, težka bolezen) status lahko podaljša, vendar največ za eno leto.

K 47. členu:

Zagotovljeno je sodno varstvo pravic, saj je zoper dokončno odločitev o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta oziroma o drugih zadevah, povezanih s študijem, mogoče sprožiti upravni spor.

K 48. členu:

Člen določa začetek (1. oktobra) in konec (30. septembra) študijskega leta.

Študentovo delo v rednem študiju v posameznem študijskem letu traja od 37 do 42 tednov po 40 ur na teden, v izrednem študiju pa se študentovo delo posameznega študijskega leta lahko razporedi na daljši čas, vendar ne več kot v študijsko leto in pol.

Študijsko leto ima najmanj 34 tednov organiziranega izobraževalnega dela, ki vsebuje predavanja in vaje, praktično izobraževanje in strokovne ekskurzije.

Predavanj in vaj je na teden lahko najmanj 20 in največ 40 ur.

Razporeditev izobraževanja, izobraževanja proste dneve, trajanje in razporeditev počitnic za študente, razporeditev letnega dopusta in strokovnega izpopolnjevanja za strokovne delavce določi ravnatelj oziroma direktor v skladu s koledarjem, ki ga določi minister.

K 49. členu:

Izobraževalno delo se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki poleg drugega vsebuje obseg in razporeditev predavanj, vaj in drugega izobraževalnega dela, ki ga določa predmetnik. Posebna publikacija, ki je namenjena študentom, jim mora predstaviti njihove pravice in dolžnosti, značilnosti študijskega programa in organizacijo dela na šoli.

K 50. členu:

Šola, delodajalec in študent morajo skleniti pogodbo o praktičnem izobraževanju študentov v skladu s študijskim programom. V pogodbi se določijo pravice in odgovornosti študenta ter naloge in odgovornosti delodajalca in šole.

Delodajalec lahko sklene pogodbo o izvajanju praktičnega izobraževanja za študente, če ima ustrezne prostore in opremo, njegovo poslovanje obsega dejavnost poklica, za katerega se študent izobražuje, in ima zaposlenega, ki je lahko mentor študentu višje strokovne šole.

Pristojna zbornica vodi register delodajalcev, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje praktičnega izobraževanja, podrobne pogoje za prostor in opremo ter za mentorje, ki jih mora izpolnjevati delodajalec.

K 51. do 53. členu:

Poglavje o ocenjevanju določa, na kakšen način se ocenjuje znanje študentov pri posameznih predmetih, kdaj mora biti študent seznanjen z oceno in njegovo pravico do vpogleda v ocenjeno pisno nalogo. Študent napreduje v drugi letnik, če je ob koncu študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom.

Določeno je tudi, da ima študent v študijskem letu pravico trikrat opravljati izpit iz istega predmeta.

Študent ima pravico do ugovora zoper oceno, ki ga predloži ravnatelju oziroma direktorju v treh dneh potem, ko je bil seznanjen z oceno pri izpitu. Ravnatelj mora imenovati komisijo (v komisiji ne sme biti predavatelja, ki je študenta ocenil pri izpitu), ta pa mora najpozneje v treh dneh vnovič oceniti študentovo znanje.

K 54.členu:

Postopke in način ocenjevanja znanja študentov, izpitni red, vodenje evidenc in dokumentacije, določi minister.

K 55. členu:

Organizacija in obseg izobraževanja se lahko izrednim študentom prilagodita, in sicer tako, da se omogoči študentu doseganje kreditov, opredeljenih s študijskim programom.

Navodila za prilagajanje izobraževanja za izredne študente sprejme strokovni svet na predlog komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov.

K 56. do 61. členu:

X. poglavje predloga zakona, ki se nanaša na zbiranje in varstvo osebnih podatkov, določa najprej evidence z osebnimi podatki študentov (evidenca prijavljenih za vpis in vpisanih študentov, osebni list, ki se vodi za vsakega študenta od vpisa v višjo strokovno šolo do končanja študija oziroma do izpisa, zapisnik o izpitu, s katerim se evidentira prijava k izpitu, potek izpita in dosežena ocena ter evidenca izdanih dokumentov o končanem študiju), evidence z osebnimi podatki zaposlenih, ki vsebuje evidenco o zaposlenih delavcih in evidenco o plačah, ter način uporabe teh evidenc.

Evidence se hranijo trajno (razen evidence prijavljenih za vpis), v skladu s posebnimi predpisi.

K 62. členu:

Člen določa, da nadzor nad izvajanjem določb zakona izvaja šolska inšpekcija, z izjemo izvajanja pravic študentov, ki se praktično izobražujejo pri delodajalcu. Nadzor nad izvajanjem teh določb izvaja inšpekcija, pristojna za delo.

K 63. členu:

Določene so kazni za (pravne in odgovorne) osebe, ki izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih, čeprav niso vpisane v razvid v skladu z zakonom, ki izvajajo javnoveljavni študijski program s predavatelji, ki niso imenovani v naziv v skladu z zakonom, oziroma z neustreznimi strokovnimi delavci in sodelavci, ki izvajajo javnoveljavni študijski program v neustreznih/neverificiranih prostorih oziroma z neustrezno opremo, ki kršijo predpisane razpisno-vpisne postopke oziroma ne izvajajo javnoveljavnih študijskih programov v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

K 64. členu:
Člen določa, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju in Zakona o izobraževanju odraslih, ki se nanašajo na višje strokovne šole.
K 65. in 66. členu:
Izvršilni predpisi in akti o ustanovitvi šol oziroma organi šol se morajo uskladiti s tem zakonom v enem letu od njegove uveljavitve.
K 67. členu:
Strokovni svet imenuje komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov najkasneje v 3 mesecih od uveljavitve zakona, njen mandat pa se izteče skupaj z mandatom strokovnega sveta.
K 68. členu
Člen določa, da se globe, ki so določene v 63. členu zakona se do začetka uporabe Zakona o prekrških v postopku o prekrških izrekajo kot denarne kazni, v mejah, ki so določene z zakonom o prekrških.
K 69. členu:
Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

IZJAVA O SKLADNOSTI

PREDLOGA ZAKONA ALI DRUGEGA SPLOŠNEGA AKTA S PREDPISI EVROPSKE SKUPNOSTI
1) Naslov predloga akta:

Zakon o višjem strokovnem izobraževanju

2) Skladnost predloga akta z določbami »Evropskega sporazuma o pridružitvi«
a) Navedba določb »Evropskega sporazuma o pridružitvi«, ki se nanašajo na predloženo gradivo:

/

b) V kakšnem obsegu so iz sporazuma izhajajoče obveznosti izpolnjene?

/

c) Razlogi za neizpolnitev obveznosti:

/

3) Skladnost predloga akta s predpisi ES
a) Direktive oziroma drugi sekundarni viri prava ES, ki se nanašajo na predlog akta, z navedbo usklajenosti (v celoti usklajeno, delno usklajeno, neusklajeno):
/

b) Ali je predlog akta usklajen z ostalimi viri prava ES?

/

c) Razlogi za delno usklajenost oziroma neusklajenost:

/

4) Navedba roka predvidene popolne uskladitve akta z zgoraj navedenimi pravnimi viri ES (leto)

/

5) Ali so zgoraj navedeni pravni viri ES prevedeni v slovenščino?

/

6) Ali je predlog akta preveden in v kateri jezik?

7) Sodelovanje neodvisnih strokovnjakov (PHARE, TAIEX, Komisija ES, države članice ES, SIGMA, OECD, Univerza…)
8) Povezava z Državnim programom za prevzem pravnega reda ES in upoštevanje roka za uskladitev

/

Ime in priimek ter podpis vodje pravne službe: Podpis ministra:
Darja Lendero Kos Dr. Slavko Gaber

univ. dipl. prav. Minister