Kabinet ministra


Prikaz vpisanih študentov višjih strokovnih šol od študijskega leta 1996/1997 do 2003/2004



Yüklə 0,53 Mb.
səhifə2/11
tarix07.11.2018
ölçüsü0,53 Mb.
#78959
1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11

Prikaz vpisanih študentov višjih strokovnih šol od študijskega leta 1996/1997 do 2003/2004




Študijsko leto


mladi

odrasli

skupaj

1996/1997

342

-

342

1997/1998

632

232

864

1998/1999

817

661

1478

1999/2000

1.189

1.258

2.447

2000/2001

1.966

2.794

4.760

2001/2002*

2.361 (2.408)

3.809 (4.505)

6.170 (6.913)

2002/2003*

2.974 (2.952)

5.822 (7.073)

8.796 (10.025)

2003/2004*

3.530

8.586

12.116

OPOMBE: Do leta 2002/2003 so prikazani uradni statistični podatki. Ti se do š. l. 2001/2002 skoraj ujemajo s tistimi, ki jih je zbralo ministrstvo, za leti 2001/2002 in 2002/2003 pa se od njih močno razlikujejo (ministrski so prikazani v oklepaju) – razlika je nastala zato, ker si urad ni pridobival podatkov iz vseh šol, predvsem zasebnih.


Za leto 2003/2004 so prikazani podatki višješolske prijavne službe.
Spreminjanje zakonodaje
Ob zelo razvejeni mreži šol, številnih pobudah za nastanek novih in uvedbo novih programov je bilo treba temeljito razmisliti o nadaljnjem razvoju višješolskega izobraževanja, predvsem o njegovi kakovosti. Hkrati je bilo ugotovljeno, da sta Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju pomanjkljiva, predvsem določbe glede statusa tako javnih kot zasebnih višjih strokovnih šol, zagotavljanja kakovosti v njih in nadzora nad njihovim delovanjem, kadrovskih pogojev, položaja študentov in uresničevanja njihovih pravic iz statusa (največ težav povzroča delitev na mlade in odrasle, v resnici pa gre tako kot v visokem šolstvu za redne in izredne študente, ki imajo enake pravice, če niso zaposleni oz. prijavljeni kot iskalci zaposlitve)…navsezadnje pa ne zagotavljajo uresničevanja ciljev, opredeljenih z Bolonjsko in Kobenhavensko deklaracijo.
Nekatere pomanjkljivosti so bile odpravljene s spremembami Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v letu 2001, predvsem zaostritev pogojev pri imenovanju v naziv predavatelja višje šole ter opredelitev strokovnih organov tako v javnih kot v zasebnih šolah.
Tega leta je bil pripravljen tudi osnutek za spremembo Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, saj se je v praksi pokazalo, da je pomanjkljiv predvsem zato, ker v istih poglavjih ureja tako sekundarno (nižje poklicno, srednje poklicno, srednje strokovno...) izobraževanje kot terciarno (višje strokovno) izobraževanje. Poleg tega se nekatere določbe v istih členih nanašajo samo na prvo, nekatere pa le na drugo, zato je nepregleden in nejasen, ponekod pa se na višje strokovno izobraževanje celo pozabi.
Spremembe Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju so bile zamišljene tako, da je posebno poglavje urejalo sekundarno izobraževanje, posebno poglavje pa terciarno. Utemeljene so bile z dejstvom, da je višješolsko izobraževanje (vpis vanj, postopek in roki, povezani z njim, organiziranost izobraževanja, ocenjevanje znanja, položaj študentov, njihove pravice in obveznosti…) blizu visokošolskemu ter da nedvomno spada v terciarno izobraževanje. Že med pripravljanjem sprememb zakona pa se je pokazalo, da bi bilo vendarle treba razmisliti o samostojnem zakonu, zato je v državnem programu iz leta 2002 napovedano sprejetje posebnega zakona v letu 2003, ki bi po zgledu Zakona o visokem šolstvu v celoti urejal višje strokovno izobraževanje.
Pomemben korak k urejanju razmer v višješolskem izobraževanju je bil uvedba enotne Višješolske prijavne službe, ki je omogočila ureditev prijavno-vpisnih postopkov v višje strokovne šole in pridobitev natančnih podatkov o tem, kolikšen je interes kandidatov za vpis vanje – tudi iz posameznih regij – kar je nujno za nadaljnjo racionalno širitev javne mreže višjih strokovnih šol in s tem načrtovanje in razvoj celotnega terciarnega izobraževanja. Že prvo leto njenega delovanja je potrdilo ugotovitev, da je sprememba zakonodaje nujno potrebna.

V začetku leta 2003 je minister imenoval projektno skupino za oblikovanje mreže višjih strokovnih šol. Poleg predstavnikov ministrstva jo sestavljajo še strokovnjaki, ki so sodelovali pri nastajanju novih višjih strokovnih šol in programov leta 1996, predstavniki Centra za poklicno izobraževanje, Gospodarske zbornice Slovenije, ravnatelji višjih strokovnih šol. Ob proučevanju dosedanjega razvoja višješolskega izobraževanja in seznanitvi z vsemi odprtimi vprašanji tudi glede statusa šol in zakonodaje na tem področju je ugotovila, da je treba pri odločanju o mreži višjih strokovnih šol upoštevati kompleksno problematiko v višješolskem izobraževanju ter si postavila poglavitne naloge:

- raziskava in utemeljitev potreb po višješolskih diplomantih ter priprava načrta za mrežo višjih šol,

- priprava dokumenta o konceptu evalvacije – zagotavljanje kakovosti ter predloga za novo zakonodajo oz. ureditev sistema višješolskega izobraževanja,



- presoja o umestitvi višješolskih programov v celoten izobraževalni sistem (kakšen je njihov pomen, vprašanja izbirnosti in modulov, kreditno ovrednotenje…).
Pri svojem delu je proučila in upoštevala strukturo terciarnega izobraževanja oz. njegovo ureditev v drugih državah Evropske unije, še posebej t. i. kratke 2-letne programe, ki jih imajo mnoge evropske države. Primerjala je poklicne standarde, saj morajo biti primerljivi zaradi prostega pretoka oseb in priznavanja poklicnih kvalifikacij v državah EU. To je še posebej pomembno zato, ker si Evropa čedalje intenzivneje prizadeva za prepoznaven, pregleden in primerljiv izobraževalni sistem, ki pa mora biti hkrati tudi čimbolj kakovosten.
Dokončna odločitev o predlogu za poseben zakon je bila sprejeta jeseni 2003 po konferenci ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, v Berlinu, 19. septembra 2003, na kateri je bilo izraženo stališče, da naj se razišče, ali in kako bi bilo krajše terciarno izobraževanje lahko navezano na »prvi cikel kvalifikacijskega ogrodja za evropski visokošolski prostor«. Združenje EURASHE – The European Association of Institutions in Higher Education je namreč za konferenco pripravilo obsežno primerjalno študijo o kratkih terciarnih programih z naslovom Tertiary short cycle education in Europe, v kateri je prikazano tudi višje strokovno izobraževanje v Sloveniji. V njej EURASHE opozarja, da je v kratko terciarno izobraževanje vpisanih 2,5 milijona študentov, kar nikakor ne sme biti prezrto, če hočemo postati najbolj dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu (strateški cilj, ki ga je marca leta 2000 določil Evropski svet v Lizboni). To izobraževanje je sicer različno zakonsko urejeno, izvajajo ga različne institucije, diplomanti so usposobljeni za takojšnje delo v praksi. Hkrati pa je v številnih evropskih državah že del visokošolskega (je kreditno ovrednoteno, izdajajo se priloge k diplomi), kar pomeni, da je diplomantom, ki želijo nadaljevati študij, omogočen razmeroma lahek prehod v visokošolski študij. Študija ugotavlja, da so kratki terciarni programi prepoznani kot vitalen del visokošolskega izobraževanja, pomembno pripomorejo k razvoju vseživljenjskega izobraževanja oziroma na k znanju temelječi družbi, ki jo Evropa potrebuje za konkurenčno in dinamično gospodarstvo. Prav zato EURASHE priporoča, naj bo kratko terciarno izobraževanje upoštevano v bolonjskem procesu, naj bo vzpostavljen most med njim in stopenjskim študijem. Seveda bo treba zato nadalje razvijati kreditni sistem, prilogo k diplomi, akreditacijo programov in sistem kakovosti.
Ob upoštevanju naštetih argumentov za spremembo slovenske zakonodaje o višjem strokovnem izobraževanju je bil sprejet predlog, naj bodo z novim zakonom razveljavljene določbe o tem izobraževanju v Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju, da se ohrani sistemska ureditev v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, v novem zakonu pa podrobneje ali drugače uredijo predvsem nekatere njegove določbe, ki urejajo status višjih strokovnih šol, sprejemanje oz. akreditacijo programov, verifikacijo šol ter kadrovske pogoje.
Statusna ureditev višjih strokovnih šol
Po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja lahko višje strokovne šole ustanavljajo pravne in fizične osebe. Javne višje strokovne šole lahko ustanavlja samo država. Šole so lahko samostojne ali pa so organizacijske enote zavoda, gospodarske družbe ali druge pravne osebe. V praksi se je taka zakonska odprtost izkazala za ustrezno tudi pri javnih šolah, saj imamo šole, ki so samostojni zavodi ali pa organizacijske enote šolskih centrov. S spremembo tega zakona leta 2001 je bilo določeno, da morajo imeti tako javne kot zasebne šole vse organe za nemoteno opravljanje višješolske dejavnosti (študijska komisija, predavateljski zbor, strokovni aktivi, ravnatelj višje strokovne šole).
Zlasti kadar so višje strokovne šole organizacijske enote šolskih centrov, v katerih so še različne srednje šole, organizacije za izobraževanje odraslih, dijaški domovi, je prihajalo do nekaterih problemov pri upravljanju višje strokovne šole, saj je organ upravljanja svet zavoda, torej šolskega centra, poslovodni organ pa direktor centra, medtem ko ravnatelj višje strokovne šole opravlja le vlogo pedagoškega vodje. Zastopanost predavateljev višje strokovne šole in študentov v svetu zavoda šoli ni zagotavljala potrebne strokovne avtonomnosti niti ustrezne povezanosti s socialnimi partnerji v okolju. Postavilo se je vprašanje, ali je sploh smiselno ohraniti ureditev, po kateri so višje strokovne šole, ki so sicer del terciarnega izobraževanja, organizacijsko in upravljalsko povezane v šolske centre, katerih dejavnost je tudi srednješolska. Prevladalo je stališče, da jo je smiselno ohraniti, saj so se v centrih organsko razvile, to jim zagotavlja smotrno uporabo učne tehnologije, laboratorijev in delavnic, hkrati pa pomenijo vrh strokovne vertikale na določenih področjih, kar centre bogati in ustvarja celovito izobraževalno ponudbo v regiji. Takšna rešitev je zelo primerna zlasti na področju tehniških strok.
Ob tej odločitvi pa je treba v novem zakonu vzpostaviti podlago, da bo tudi takrat, kadar so višje strokovne šole organizacijske enote, zagotovljena takšna delitev dela med ravnateljem višje strokovne šole in direktorjem zavoda ali gospodarske družbe, ki bo omogočala ravnatelju opravljanje njegove vloge tudi pri zagotavljanju kakovosti študija, povezovanju s socialnimi partnerji, pri organizaciji študija, še zlasti za izredne študente, pri načrtovanju dolgoročnega razvoja višje strokovne šole ter večji vpliv pri določanju letnega delovnega in finančnega načrta višje strokovne šole, pa tudi pri sistemizaciji delovnih mest.

Pri dolgoročnem razvoju je treba zagotoviti tudi vpliv regionalnega okolja ali panoge, za katero višja strokovna šola izobražuje.


Akreditacija in verifikacija
Izobraževalne programe za pridobitev višje strokovne izobrazbe se pripravi na podlagi pklicnega standarda, ki ga v skladu z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah po uskladitvi med pristojnimi zbornicami in ministrstvi sprejme Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, objavi pa minister, pristojen za delo. Izobraževalni program se pripravi v skladu z Izhodišči za pripravo izobraževalnih programov, njegov posebni del določi in splošnega pa predlaga strokovni svet, sprejme pa mnister, pristojen za šolstvo. Tak izobraževalni program je javnoveljaven, ministrstvo ga mora v skladu z zakonom objaviti, izvaja pa ga višja strokovna šola, javna ali zasebna, ki izpolni predpisane materialne in kadrovske pogoje in se vpiše v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Listino o diplomi izdaja lahko samo višja strokovna šola, ki je vpisana v razvid. Predavatelji višje strokovne šole morajo izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje in merila, ki jih določi Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje. Prvi predavateljski zbor šole imenuje strokovni svet, kasneje pa predavatelje v skladu z merili strokovnega sveta imenuje predavateljski zbor šole v soglasju s strokovnim svetom. Tak habilitacijski postopek zagotavlja, da imajo predavatelji višjih strokovnih šol ustrezne pedagoške in strokovne reference.
V dosedanji praksi se je pokazalo, da je treba kot enega od pomembnih kazalcev kakovosti predavateljskega kadra upoštevati tudi mnenje študentov, podobno kot to velja v visokem šolstvu. Pri izpolnjevanju pogoja o pedagoško-andragoški izobrazbi pa je treba to priznati tistim, ki imajo veljaven naziv visokošolskega učitelja, in omogočiti predavateljem, ki niso zaposleni v vzgoji in izobraževanju, ampak predavajo na višji šoli kot ugledni strokovnjaki iz prakse, da se jim pedagoško-andragoška usposobljenost priznava tudi na podlagi neformalno pridobljenega znanja po programih stalnega spopolnjevanja in usposabljanja. O tem lahko presodi strokovni svet, ki študijske programe sprejema.
Nastajanje zasebnih strokovnih šol pretežno za izobraževanje po programih, ki se izvajajo kot izredni študij, ki ni povezano z odločitvami ministra niti glede razmestitve izobraževalnih programov niti glede financiranja tega študija, zahteva zaradi izpolnjevanja pogojev o praktičnem izobraževanju študentov in obsega tega izobraževanja okrepljeno vlogo Gospodarske zbornice Slovenije kot krovne strokovne asociacije delodajalcev z javnimi pooblastili. Zakon bo določil, da mora zbornica določiti pogoje za izvajanje praktičnega izobraževanja zaradi doseganja kompetenc, ki jih terja poklicni standard, pa tudi verifikacijo študijskih mest za izvajanje tega izobraževanja pri delodajalcih.
Zagotavljanje kakovosti v višjem strokovnem izobraževanju
V skladu z zakonsko ureditvijo višjega strokovnega izobraževanja opravlja svetovalno in razvojno delo Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Center je spremljal izvajanje izobraževalnih programov za pridobitev višje strokovne izobrazbe, poročila pa je obravnaval Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje. Spremljanje višješolskega izobraževanja ni ocenjevalo kakovosti v sodobnem evropskem pomenu. Predpisi so sicer višjim strokovnim šolam nalagali, da vsako leto sprejmejo poročilo o svojem delu, v tem poročilu je kar precej podatkov, ki so pomembni za oceno kakovosti (število diplomantov, rezultati izpitov, ocene sodelovanja z delodajalci, mnenja študentov, mnenja mentorjev itd). Vendar tega poročanja ni mogoče razumeti kot ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti.
Zato je v predlaganem zakonu o višjem strokovnem izobraževanju skladno s predlogom sprememb zakona o visokem šolstvu navedena skupna strokovna agencija, ki bo zagotavljala ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v celotnem terciarnem izobraževanju, torej tudi v višjem strokovnem izobraževanju. Upoštevane bodo izkušnje leta 1996 ustanovljene Nacionalne komisije za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, sredi leta 2000 se je začel njen drugi mandat. V primerjavi s prvo komisijo so v njej poleg predstavnikov vseh visokošolskih zavodov tudi predstavniki študentov. Komisija je članica CEE Network (Network of Central and Eastern European Quality Assurance Agencies in Higher Education). Komisija je v zadnjih letih precej pozornosti namenila usposabljanju svojih članov, udeleževala se je številnih seminarjev in konferenc in jih tudi organizirala. V ENQA je sodelovala kot opazovalka, članstva si zaradi dvoma v njeno neodvisnost (zlasti zaradi sestave) ni mogla pridobiti.
Kreditni sistem študija
Uveljavljanje bolojnskega procesa tudi za krajše oblike terciarnega izobraževanja, kakršno je v višjih strokovnih šolah, predpostavlja uvedbo kreditnega sistema in možnost prenašanja kreditov med različnimi študijskimi programi in med različnimi ravnmi študija. Zaenkrat imamo nekaj izkušenj v visokošolskem izobraževanju. Višje strokovne šole pa so svoje študijske programe preverjale po kreditnem sistemu s partnerskimi šolami v drugih državah EU zgolj neformalno. Kreditni sistem je bil na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih pri podiplomskem študiju uveden v letu 1998, pozneje se je začel postopoma uvajati tudi pri dodiplomskem študiju, do jeseni 2003 je bila tako ovrednotena še večina dodiplomskih študijskih programov. Vsi visokošolski zavodi se pri tem zgledujejo po ECTS (Evropski prenosni kreditni sistem). Tudi v višjem strokovnem izobraževanju je naslonitev na ECTS smiselna že zaradi sodelovanja v bolonjskem procesu.

Yüklə 0,53 Mb.

Dostları ilə paylaş:
1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə