Kabinet ministra

Skupnost šol se lahko ustanovi, če je v njej združenih najmanj 70% vseh šol. K aktu o ustanovitvi si mora pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.

III. ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN JAVNOVELJAVNA IZOBRAZBA

17. člen

(javnoveljavna izobrazba)
Javnoveljavna izobrazba se pridobi po višješolskih študijskih programih in po študijskih programih za izpopolnjevanje, sprejetih po z zakonom predpisanem postopku.
Študijski programi za izpopolnjevanje so namenjeni izpopolnjevanju, dopolnjevanju, posodabljanju in poglabljanju znanja na isti zahtevnostni ravni.
18. člen

(poklicni standard)

Višješolski študijski programi se oblikujejo na podlagi poklicnih standardov, ki se sprejemajo v skladu z zakonom.
Na podlagi poklicnih standardov se sprejemajo tudi študijski programi za izpopolnjevanje, kadar omogočajo pridobitev novega naziva strokovne izobrazbe.
19. člen

(pridobitev izobrazbe in listine)

Kdor opravi vse obveznosti iz višješolskega študijskega programa, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko diplome določi minister.
Sestavni del diplome je »Priloga k diplomi«. Šole jo izdajajo v slovenščini in v enem od uradnih jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca določi minister, na predlog komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov.
Diploma in »priloga k diplomi« sta brezplačni.
Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje ali po delu študijskega programa, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in potrdilo, ki je javna listina.
V tujini pridobljena listina o pridobitvi oziroma izpopolnjevanju izobrazbe se prizna v skladu z zakonom, s katerim se ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja.

20. člen

(višješolski študijski programi)
Višješolski študijski programi se oblikujejo po skupnih evropskih načelih o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju in imajo splošni in posebni del.

Splošni del vsebuje:

• 
  ime programa,
  
• 
  temeljne cilje programa oziroma opredelitev splošnih in poklicnih kompetenc, ki se pridobijo,
  
• 
  trajanje študija,
  
• 
  pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
  
• 
  obvezne načine ocenjevanja znanja,
  
• 
  način in oblike izvajanja študija,
  
• 
  pogoje za napredovanje po programu in končanje študija,
  
• 
  pogoje za prehajanje med programi,
  
• 
  pogoje za končanje posameznih delov programa, če jih ta vsebuje,
  
• 
  podatke o mednarodni primerljivosti programa,
  
• 
  podatke o povezanosti s programi drugih šol v skupnem evropskem višješolskem prostoru.
  

Splošni del vsebuje tudi naziv strokovne izobrazbe, ki se pridobi po končanem študiju, in njegovo okrajšavo.

Posebni del vsebuje:

• 
  predmetnik z ovrednotenjem študijskih obveznosti po evropskem prenosnem kreditnem sistemu – European Credit Transfer System (v nadaljnjem besedilu: ECTS),
  
• 
  kataloge znanja,
  
• 
  znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznih predmetov.
  

Študijski program se lahko oblikuje za več poklicnih standardov. V tem primeru se oblikujejo moduli, ki omogočajo pridobitev poklicne kvalifikacije v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.

21. člen

(študijski programi za izpopolnjevanje)

Študijski programi za izpopolnjevanje imajo splošni in posebni del. Poleg sestavin iz prejšnjega člena tega zakona splošni del vsebuje še podatke o načinu priznavanja pridobljenega znanja in sposobnosti.
22. člen

(skupni študijski programi)

Skupni študijski programi so višješolski študijski programi, ki jih šole iz Republike Slovenije izvajajo z eno ali več šolami iz Republike Slovenije ali iz tujine.
Skupni študijski programi se sprejemajo v skladu z zakonom oziroma izhodišči, ki jih določi komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov. Pri določanju izhodišč za oblikovanje in sprejemanje skupnih študijskih programov se upoštevajo skupna evropska načela o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju.
Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu, dobi skupno diplomo, v kateri so navedene vse šole, ki sodelujejo pri njegovi izvedbi. Skupna diploma je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi določijo šole s sporazumom.
23. člen

(naziv strokovne izobrazbe)

Naziv strokovne izobrazbe označuje stopnjo in vrsto izobrazbe, pridobljene po končanem javnoveljavnem študijskem programu, in se vpiše v diplomo, ki je javna listina.
Naziv strokovne izobrazbe je sestavni del študijskega programa in se določi za oba spola. Podeljujejo ga šole.
Pri tvorjenju nazivov strokovne izobrazbe in njihovih okrajšav se upoštevajo predpisi in drugi akti, ki urejajo visokošolsko izobraževanje.
Naziv strokovne izobrazbe se zapiše za imenom in priimkom.
24. člen

(študijske obveznosti in trajanje izobraževanja)

V študijskih programih so študijske obveznosti ovrednotene s kreditnimi točkami po ECTS. Posamezni letnik višješolskega študijskega programa je ovrednoten s 60 kreditnimi točkami.
Višješolski študijski programi so ovrednoteni s 120 kreditnimi točkami in trajajo dve (2) leti.
Študijski programi za izpopolnjevanje so ovrednoteni z najmanj 10 in največ 35 kreditnimi točkami.
Ovrednotenje s kreditnimi točkami potrdi komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov.

IV. AKREDITACIJA ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV IN VPIS V RAZVID

25. člen

(komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov)

Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet) imenuje komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov. Komisija opravlja naslednje naloge:

• 
  izdela strokovna izhodišča za pripravo višješolskih študijskih programov in študijskih programov za izpopolnjevanje v skladu z zakonom,
  
• 
  analizira skladnost predlogov novih višješolskih študijskih programov in študijskih programov za izpopolnjevanje z izhodišči in jih predlaga v sprejem strokovnemu svetu,
  
• 
  potrjuje ovrednotenje študijskih programov v kreditnem sistemu ECTS,
  
• 
  obravnava poročila višjih šol o evalvaciji,
  
• 
  določa merila za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole,
  
• 
  opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
  

Pri svojem delu sodeluje s strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja ter Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.

Komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov ima 11 članov, in sicer:

• 
  enega predstavnika Vlade RS,
  
• 
  enega strokovnjaka ali strokovnjakinjo (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak) s področja višjega strokovnega šolstva,
  
• 
  tri predavatelje šole,
  
• 
  enega strokovnjaka s področja visokega šolstva,
  
• 
  tri predstavnike delodajalcev ter
  
• 
  dva predstavnika študentov.
  

Strokovnjaka s področja višjega strokovnega šolstva predlaga strokovni svet. Predavatelje šole ter študente predlagajo šole oziroma skupnost šol, strokovnjaka s področja visokega šolstva visokošolski zavodi, predstavnike delodajalcev pa pristojne zbornice ter združenja.

Predsednik komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov je eden izmed članov, imenuje ga strokovni svet.
26. člen

(pogoji za opravljanje višješolske dejavnosti)

Šole, ki izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih, morajo imeti zagotovljene strokovne delavce in sodelavce, ki imajo predpisano izobrazbo, ter prostor in opremo, ki jih določi minister po poprejšnjem mnenju pristojne zbornice oziroma združenja delodajalcev. Predavatelji šole morajo biti imenovani v naziv v skladu s tem zakonom.
Šola mora imeti redno zaposlenega ravnatelja in organizatorja ali organizatorko (v nadaljnjem besedilu: organizator) praktičnega izobraževanja ter referenta ali referentko (v nadaljnjem besedilu: referent) za študijske in študentske zadeve, z drugimi strokovnimi delavci in sodelavci pa sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o delu.

 

Šola mora poleg predavalnic, drugih učilnic in laboratorijev imeti ustrezno knjižnico, referat za študente ter prostore za strokovne delavce in sodelavce. Vsi prostori morajo biti na taki lokaciji, ki omogoča nemoteno izvajanje študijskega programa.

Izpolnjevanje pogojev vsakih pet let po uradni dolžnosti preverja ministrstvo.
27. člen

(vpis v razvid)

Šole lahko začnejo opravljati višješolsko dejavnost po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo.
Javna šola se vpiše v razvid po uradni dolžnosti. Ministrstvu mora predložiti pogodbe z delodajalci o praktičnem izobraževanju študentov, ki jih mora, v skladu z analizo kadrovskih potreb, nastalo ob sprejemanju višješolskega študijskega programa, verificirati pri Gospodarski zbornici Slovenije oziroma pri drugi pristojni zbornici.

Zasebna šola se vpiše v razvid na pobudo ustanovitelja. Poleg akta o ustanovitvi, dokazil o strokovnih delavcih in sodelavcih, prostorih in opremi, predlogu za vpis v razvid priloži pogodbe z delodajalci o praktičnem izobraževanju študentov, ki jih mora, v skladu z analizo kadrovskih potreb, nastalo ob sprejemanju višješolskega študijskega programa, verificirati pri Gospodarski zbornici Slovenije oziroma pri drugi pristojni zbornici.

V razvid se vpiše tudi izvajanje javnoveljavnih študijskih programov v tujini, ki ga šola organizira v sodelovanju z drugimi šolami ali samostojno.

Obliko razvida ter postopek vpisa in izbrisa določi minister.

28. člen

(prepoved izvajanja izobraževalne dejavnosti)

Z odločbo ministra se šoli prepove izvajati javnoveljavni študijski program, če pristojna inšpekcija ugotovi, da :

- krši predpisane razpisno-vpisne postopke,

- ne izvaja študijskih programov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,

- ne opravlja višješolske dejavnosti v verificiranih prostorih in z verificiranimi strokovnimi delavci,

- če Svet za evalvacijo visokega šolstva v svojem mnenju ugotovi, da ne dosega predpisanih standardov.