Kabinet ministra

VII. ŠTUDENTI VIŠJIH ŠOL

37. člen

(študenti)
Kdor se na podlagi razpisa za vpis vpiše v višjo strokovno šolo in se izobražuje po višješolskem študijskem programu, je študent višje šole (v nadaljnjem besedilu študent).
Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico, lahko pa tudi z indeksom.
38. člen

(način izobraževanja)

Študenti se izobražujejo po višješolskih študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali izredni študij ali študij na daljavo kot oblike izrednega študija.
39. člen

(pravice in dolžnosti študentov)

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, predpisi in študijskim programom. Pri tem:
- se ob rednem napredovanju izobražujejo in končajo študij pod pogoji, kot so veljali ob vpisu;
- se lahko vzporedno izobražujejo po več študijskih programih na isti šoli ali na različnih šolah ter študijskih (interdisciplinarnih ali individualnih) programih na visokošolskih zavodih;
- lahko napredujejo in končajo izobraževanje prej, kot je predvideno s študijskim programom;

• 
  lahko, če niso izpolnili vseh obveznosti iz študijskega programa, ponavljajo letnik ali zamenjajo študijski program oziroma se prepišejo na drugo višjo strokovno šolo.
  

Študenti lahko z izpiti opravljajo manjkajoče obveznosti iz drugega letnika.

Če se študent vzporedno izobražuje na dveh ali več šolah oziroma visokošolskih zavodih, te z dogovorom uskladijo način izpolnjevanja njegovih obveznosti, povezanih z izobraževanjem.
O hitrejšem napredovanju študenta odloči študijska komisija šole.
Če študent želi zamenjati študijski program oziroma se prepisati na drugo šolo, direktor oziroma ravnatelj te šole ugotovi, katere kredite si je pridobil v dotedanjem študiju, in določi, katere obveznosti mora opraviti, da bi lahko študij nadaljeval, in roke, v katerih jih mora izpolniti. Pred odločitvijo si mora pridobiti mnenje študijske komisije.
40. člen

(posebne pravice študentov)

Študentom, ki se vzporedno izobražujejo, perspektivnim in vrhunskim športnikom ter študentom, ki se pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju, se na podlagi posebne prošnje prilagodi opravljanje obveznosti iz študijskega programa na način, ki ga določi direktor oziroma ravnatelj.
41. člen

(druge pravice in ugodnosti študentov)

Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega zavarovanja ter drugih ugodnosti in pravic (npr.: prehrana, prevozi, štipendiranje…) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve.
Študenti, državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko bivajo v dijaškem domu.
Pravice in ugodnosti iz statusa lahko študent uveljavlja največ tri leta.
42. člen

(pohvale, nagrade in druga priznanja)

Šola določi merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj študentom.
43. člen

(odgovornosti študentov)

Podrobnejše določbe o odgovornosti študentov, postopkih in načinu izrekanja ukrepov ter pravicah in dolžnostih študentov v disciplinskem postopku določi direktor oziroma ravnatelj. Pred tem si mora pridobiti mnenje študentov.
44. člen

(prekinitev izobraževanja)

Študentu, ki je za več kot tri leta prekinil izobraževanje, direktor oziroma ravnatelj določi pogoje za nadaljevanje in končanje študija, če se je program bistveno spremenil.
45. člen

(organiziranost študentov)

Študenti lahko organizirajo študentski svet.
Študentski svet sestavljajo predstavniki študentov prvega in drugega letnika. Sestavljen je tako, da so v njem zastopani tako redni kakor tudi izredni študentje. Študentski svet je sestavljen iz 5 članov, ki so izvoljeni na tajnih volitvah. Člani sveta med seboj izvolijo predsednika sveta.
Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom mnenje o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, mnenje o kandidatu za direktorja oziroma ravnatelja in o kandidatih za vnovično imenovanje v naziv predavatelja višje šole, ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov v sodelovanju s skupnostjo študentov.
Študentski sveti se lahko povežejo v skupnost študentov, ki je reprezentativen organ študentov na ravni države.
46. člen

(prenehanje statusa študenta)

Status študenta višje šole preneha, če študent:

- diplomira,

- ne diplomira 60 dni po končanju drugega letnika,

- se med študijem ne vpiše v naslednji letnik,

- se izpiše,

- je bil izključen.

V primerih iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se študentu iz upravičenih razlogov status lahko podaljša, vendar največ za eno leto.
Med upravičence iz prejšnjega odstavka spadajo študenti iz 40. člena tega zakona in študenti, ki ne napredujejo ali končajo študija zaradi starševstva, vojaških obveznosti, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin, težke bolezni.
47. člen

(sodno varstvo pravic)

Zoper dokončno odločitev o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah, povezanih s študijem, se lahko sproži upravni spor.

VIII. ORGANIZACIJA ŠTUDIJSKEGA DELA

a) Organizacija

48. člen

(študijsko leto)

Študijsko leto se začne 1. oktobra in konča 30. septembra.
Študentovo delo v posameznem študijskem letu traja od 37 do 42 tednov po 40 ur na teden (redni študij).
Če narava študija to omogoča (izredni), se ne glede na določbo prejšnjega člena študentovo delo posameznega študijskega leta lahko razporedi na daljši čas, vendar ne več kot v študijsko leto in pol.
Študijsko leto ima najmanj 34 tednov organiziranega izobraževalnega dela
Organizirano izobraževalno delo vsebuje:

- predavanja in vaje,

- praktično izobraževanje,

- strokovne ekskurzije.

Na teden je lahko predavanj in vaj najmanj 20 in največ 40 ur.
Razporeditev izobraževanja, izobraževanja proste dneve, trajanje in razporeditev počitnic za študente, razporeditev letnega dopusta in strokovnega izpopolnjevanja za strokovne delavce določi direktor oziroma ravnatelj v skladu s koledarjem, ki ga sprejme minister.

49. člen

(letni delovni načrt)
Izobraževalno delo se izvaja po letnem delovnem načrtu; ta mora vsebovati:

- obseg (trajanje) in razporeditev predavanj, vaj in drugega izobraževalnega dela po predmetniku,

- načrt vpisa,

- razporeditev študentov v letnike in skupine,

- roke za opravljanje izpitov,

- ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo,

- strokovno izpopolnjevanje predavateljev in drugih strokovnih delavcev,

- sodelovanje z drugimi šolami, delodajalci, zbornicami, društvi in združenji ter

- druge naloge.
Ob sprejemanju letnega delovnega načrta se posebej preveri njegova finančna izvedljivost.
Šola mora študentom v posebni publikaciji predstaviti njihove pravice in dolžnosti, značilnosti študijskega programa in organizacijo dela na šoli.

50. člen

(praktično izobraževanje)
Šole morajo sodelovati z delodajalci, ki izvajajo praktični del izobraževanja. Šola, delodajalec in študent sklenejo pogodbo o praktičnem izobraževanju v skladu s študijskim programom.
V pogodbi se določijo pravice in odgovornosti študenta ter naloge in odgovornosti delodajalca in šole.
Delodajalec lahko sklene pogodbo o izvajanju praktičnega izobraževanja za študente, če:
- ima ustrezne prostore in opremo,

- njegovo poslovanje obsega dejavnost poklica, za katerega se študent izobražuje,

- ima zaposlenega, ki je lahko mentor ali mentorica (v nadaljnjem besedilu: mentor) študentu višje strokovne šole.
Podrobne pogoje za prostor in opremo ter za mentorje, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, določi pristojna zbornica, ki vodi register delodajalcev, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.

b) Ocenjevanje

51. člen

(ocenjevanje znanja in ovrednotenje s krediti)

Znanje študentov se ocenjuje pri posameznih predmetih in drugih sestavinah študijskega programa z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače, če je tako določeno s študijskim programom, ter z izpiti.
Študent mora biti z oceno pri ustnem ocenjevanju znanja seznanjen takoj, z oceno pri pisnem ocenjevanju pa v 10 dneh po opravljanju izpita. Študent ima pravico do vpogleda v ocenjeno pisno nalogo.
Opravljene obveznosti se študentu ovrednotijo tudi s kreditnimi točkami.
52. člen

(napredovanje)

Študent napreduje v drugi letnik, če je ob koncu študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom. Pri izrednih študentih so lahko študijske obveznosti tudi drugače organizirane.
Študent ima v študijskem letu pravico trikrat opravljati izpit iz istega predmeta.
53. člen

(pravica do ugovora)

Študent lahko v treh dneh potem, ko je bil seznanjen z oceno pri izpitu, predloži ravnatelju ugovor zoper oceno. Ravnatelj mora v treh dneh od predložitve ugovora imenovati komisijo, ta pa mora najpozneje v treh dneh vnovič oceniti študentovo znanje. V komisiji ne more biti predavatelj, ki je študenta ocenil pri izpitu.

Odločitev ravnatelja in ocena komisije sta dokončni.

54. člen

(podzakonski predpis)

Minister podrobneje predpiše način in postopke za ocenjevanje znanja študentov, izpitni red, vodenje evidenc in dokumentacije ter obliko in vsebino javnih listin.

IX. PRILAGAJANJE IZOBRAŽEVANJA ZA IZREDNE ŠTUDENTE

55. člen

(prilagoditve)
Šola izrednim študentom prilagodi organizacijo in obseg izobraževanja. Obseg izobraževanja prilagaja tako, da omogoči študentu doseganje kreditov, opredeljenih s študijskim programom.
Navodila za prilagajanje izobraževanja za izredne študente sprejme strokovni svet na predlog komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov.

X. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

56. člen
(seznam evidenc z osebnimi podatki študentov)

Šole vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki študentov:
1. evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih študentov,
2. osebni list, ki se vodi za vsakega študenta od vpisa v šolo do končanja študija oziroma do izpisa,

3. zapisnik o izpitu, s katerim se evidentira prijava k izpitu, potek izpita in dosežena ocena,

4. evidenco izdanih dokumentov o končanem študiju.

Evidence iz 1., 2. in 4. točke prejšnjega odstavka obsegajo: osebno ime študenta (za študentke tudi dekliški priimek), spol, datum, kraj in občino rojstva, državo rojstva, stalno in začasno prebivališče, enotno matično številko občana ali občanke (v nadaljnjem besedilu: občan), državljanstvo, predhodno pridobljeno izobrazbo, način študija ter druge podatke po posebnih predpisih. Evidenca iz 2. točke obsega še podatke o opravljenih izpitih, o napredovanju in dokončanju študija.

Evidenca iz 3. točke prvega odstavka tega člena obsega: osebno ime študenta (za študentke tudi dekliški priimek), spol, enotno matično številko občana, način študija, letnik študija in študijsko leto prvega vpisa, datum izpita, podatke o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja, ter oceno, doseženo pri izpitu.
57. člen

(seznam evidenc z osebnimi podatki zaposlenih)

Šole vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki zaposlenih:

1. evidenco o zaposlenih delavcih,

2. evidenco o plačah.
V evidenco o zaposlenih delavcih se vpisujejo podatki za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju. Voditi se začne z dnem, ko delavec sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu delovno razmerje preneha. Delavec mora vsako spremembo podatkov, ki so bili vpisani v evidenco na podlagi njegove izjave ali osebnih listin, v 15 dneh po nastanku sprememb prijaviti delodajalcu, če ta ni bil o njej kako drugače neposredno obveščen.
Evidenca o plačah se za posameznega delavca začne voditi z dnem, ko sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu delovno razmerje preneha.
Evidence iz 1. in 2. točke prvega odstavka vsebujejo: ime in priimek delavca (za delavke tudi dekliški priimek), spol, datum, kraj in občino rojstva, stalno in začasno bivališče ter drugi kraj, s katerega delavec prihaja na delo, enotno matično številko občana, davčno številko delavca, kraj dela, poklic, izobrazbo, strokovno usposobljenost za opravljanje določenih del oziroma nalog, vlogo za imenovanje v naziv predavatelja, sklep strokovnega sveta oziroma sklep šole in soglasje strokovnega sveta o imenovanju v naziv predavatelja, dobo imenovanja, delovno mesto, opis del in nalog ter odgovornosti, delovni čas delavca v urah na teden, ali je zaposlen za določen ali za nedoločen čas, ali je zaposlen s krajšim delovnim časom, ali je invalid ali upokojenec, ime drugega delodajalca, pri katerem je zaposlen, datum sklenitve delovnega razmerja, soglasje delodajalca, datum prenehanja delovnega razmerja, razlog prenehanja delovnega razmerja.
Evidenca iz 2. točke vsebuje še podatke o delavčevem delovnem času in njegovi izrabi, tedensko učno obveznost, opravljenih delovnih urah po mesecih, letnem dopustu in njegovi izrabi, odsotnosti zaradi strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja, odsotnosti zaradi začasne nezmožnosti ali zadržanosti od dela, za katero se prejema nadomestilo plače, ure dela, daljšega od polnega delovnega časa, podatke o delovni ter zavarovalni dobi, poprejšnje soglasje za dopolnilno delo, soglasje za sklenitev pogodbe o delu, podatke o določitvi plače oziroma honorarja, o bruto plači oziroma honorarju, o izplačani plači (osnovna plača, delovna uspešnost, drugo) oziroma honorarju, o izplačanih osebnih prejemkih po namenih (solidarnostna pomoč, odpravnina, jubilejna nagrada, regres za letni dopust), o izplačanih nadomestilih plače po namenih, uresničenih v breme drugih organizacij ali organov, datum zadnjega napredovanja, število napredovanj.
58. člen
(uporaba evidenc z osebnimi podatki študentov)

Osebni podatki študentov iz evidenc iz prejšnjega člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe višješolske dejavnosti šol, višješolske prijavne službe, državnih organov, organov lokalne skupnosti, nosilcev javnega pooblastila, povezane z uresničevanjem pravic študentov po posebnih predpisih.

Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta študenta ni razvidna.
59. člen

(uporaba evidenc z osebnimi podatki zaposlenih)

Osebni podatki zaposlenih iz evidenc iz 57. člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe višješolske dejavnosti šol, za potrebe državnih organov ali nosilcev javnega pooblastila, povezane z uresničevanjem sistema plač v javnem sektorju ter ugotavljanjem izpolnjevanja kadrovskih pogojev.

60. člen
(shranjevanje evidenc)

Evidence iz 56. in 57. člena tega zakona se trajno hranijo v skladu s posebnimi predpisi, razen evidence prijavljenih za vpis, ki se hrani do vpisa oziroma do izteka pritožbenih postopkov.

61. člen
(dokumentacija)

Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in s shranjevanjem osebnih podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki. Dokumenti o predhodni izobrazbi se po končanem vpisnem postopku vrnejo študentu.

XII. NADZOR
62. člen

(inšpekcija)