Kazalo razred – umetnostno 1 razred

Slovenščina

spraševanje

KAZALO
7. RAZRED – UMETNOSTNO 1

7. RAZRED – NEUMETNOSTNO 5
8. RAZRED – UMETNOSTNO 14

8. RAZRED – NEUMETNOSTNO 19
9. RAZRED – UMETNOSTNO 26

9. RAZRED – NEUMETNOSTNO 34

Avtor: Lovro Mažgon


7. RAZRED

UMETNOSTNO BESEDILO
TONE PARTLJIČ

"ALI VEŠ, KOGA SO DANES POKOPALI?" JE VPRAŠAL DOMEN OSORNO

ČRTICA je kratka zgodba, napisana na podlagi drobnega dogodka, občutja, kakšnega spomina,… Zato pravimo črtici tudi skica, kroki, arabeska ali vinjeta. Avtorji z njo prikazujejo svoje razpoloženje, kakšen zanimiv pripetljaj ali pa drobec spomina na lastno otroštvo.
Črtica "Ali veš, koga so danes pokopali?"… je anekdotična, saj je pripoved kratka, zgoščena, s končnim komičnim preobratom. Odlikujejo jo humor, veselost.

SAŠA VEGRI

KAJ VSE DIŠI
RETORIČNO VPRAŠANJE je vprašanje, na katero se odgovora ne pričakuje (tudi pri SIMON GREGORČIČ: SOČI).

NIKO GRAFENAUER

SAMOTA
RIMA je ujemanje samoglasnikov in soglasnikov ponavadi na koncu verza ali vrstice

(doma – sama; klobuk – muk; šminke – palačinke)

Prestopna rima: nemira a

oči b

izbira a

poti b

ALENKA GOLJEVŠČEK – KERMAUNER

KRALJ MATJAŽ, KAKO SE IMAŠ?

DRAMSKO BESEDILO sestavljata govor oseb in DIDASKALIJE oz. REŽIJSKE OPOMBE  dramatikova navodila za uprizoritev igre.
PRIZOR je najmanjša enota igre, ki prikazuje potek dogajanja med dvema prihodoma oz. odhodoma igralcev.
DEJANJE je sestavljeno iz več prizorov in je zaključena enota igre.
KOSTUMI in REKVIZITI  oblačila in predmeti, ki jih igralci potrebujejo za nastop.

FRAN LEVSTIK

MARTIN KRPAN
UMETNA PRIPOVEDKA  Ker se resničnost prepleta z izmišljenimi podobami, pogosto je pretiravanje, ljudska rekla in pregovori, obrati v dogajanju,…

Umetna pa zato, ker jo je napisal znan umetnik po zgledu ljudske pripovedke.
Ljudsko/folklorno resničnost v Martino Krpanu poudarja OKVIRNA ZGODBA, ki jo pisatelju pripoveduje kmet Močilar. Ta Krpana prikaže kot junaka, močnega, samosvojega in bistrega hrusta. Je tudi pošten in zgovoren. Pri tem Levstik uporabi slogovni postopek – DIALOG. Martin Krpan tako razkrinka nepošten in mačehovski odnos dunajskega dvora do Slovencev v 19. stoletju.

JOSIP JURČIČ

KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI
HUMORESKA je kratka zgodba, ki na dobrohoten in veder način prikazuje življenje.

KOMIČNO je v besedilu to, kar zbuja smeh, veselje nad prikazanim.

FRAN SALEŠKI FINŽGAR

POD SVOBODNIM SONCEM
"Povest DAVNIH DEDOV".

ROMAN je slavospev bratoljubja, sloge in discipline. Pisatelj je mojstrsko naslikal življenje naših prednikov ob Donavi v 6. st. ter njihove boje z Bizantinci.

Osebe:

Starešina Svaruh, njegov sin Iztok, sovražna bizantinska vojska, ki ji poveljuje Hilbudij.

STOPNJEVANJE ali KLIMAKS

(… "Udarile so sekire, pokali oklepi, tolkli in klali meči" …)

PREŽIHOV VORANC

POTOLČENI KRAMOH
ČRTICA

Potolčeni kramoh  KRAMOH (malo omejen človek)

SIMON GREGORČIČ

SOČI
Domoljubna, domovinska pesem – opeva vse, kar je povezano s domovino (2. polovica 19. st.).

Pesem je ODA  čustvena, vzhičena. Cela pesem je poosebljena – reka ima človeške lastnosti
NAGOVOR ali APOSTROFA je retorična figura, čez vso pesnitev nagovor Soči, ki jo pesnik izraža v podobi svežega dekleta.
POSNEMANJE NARAVNIH GLASOV  SLIČNOGLASJE ali

ONOMATOPOIJA

npr.: Kako glasno, ljubo šumljaš,

kako čvrsto, krepko skakljaš,…

ALITERACIJA je ujemanje soglasnikov pred samoglasnikom, ki je naglašen

npr.: vedra višnjevost višav

PRETIRAVANJE ali HIPERBOLA: …in ti mi boš krvava tekla…
VZKLIK ali EKSKLAMACIJA

npr.: …in blisk in grom – oh, bitva vroča!

MNOGOVEZJE: …in dež krvav in solz potok

in blisk in grom…

PONAVLJANJE ali ITERACIJA:

a) ANAFORA: kako glasno, ljubo šumljaš,

kako čvrsto, krepko skakljaš,…

b) EPIFORA: kri naša te pojila bo,

sovražna te kalila bo.

c) ANADIPLOZA: Mar veš, da tečeš tik grobov,

grobov slovenskega domovja?

MATEJ BOR IVAN ANDREJEVIČ KRILOV

OSEL JE OSEL LABOD, RAK IN ŠČUKA
BASEN je poučna pripoved, v kateri nastopajo ljudje, poosebljene živali ali stvari.

Vsaka basen ima nauk ali poanto, iz katerega se ogromno naučimo, dobimo nasvet ali sporočilo.

TONE PAVČEK

PESEM
NOVOTVORBE ali NEOLOGIZMI – pesnik je izumil dve novi besedi: vsebeseda, ničbeseda.

LJUDSKA

VOLKODLAK
BAJKE so pripovedi, nastale v bogati ljudski domišljiji. Govorijo o različnih polčloveških in nečloveških bitjih (povodni mož, volkodlak, škrati, vile, sojenice, rojenice,…); pri Grkih in Rimljanih pa najdemo druga bajeslovna bitja in bogove (Zevs, Hera,…)

LJUDSKA

KRALJ MATJAŽ
ZGODOVINSKA PRIPOVEDKA nas popelje v zgodovino, vendar je dogajanje domišljijsko preoblikovano.

HOMER

ODISEJ IN KIKLOP POLIFEM
BAJKA

PRISPODOBA oz. SLIKOVITA PODOBA  v enem delu je napisano tisto, kar primerjamo, v drugem tisto, s čimer primerjamo.

npr.: "pa ju trešči ob tla ko dvoje ščenet…"

LJUDSKA

PEGAM IN LAMBERGAR
ROMANCA je lirsko-epska ljudska pesem s srečnim koncem. Govori o viteških dvobojih, zgodovini, ljubezni, grajskem življenju, srednjeveškem plemstvu,…

Romanca je pripovedna pesem, pripovedovanje je obširno, zajema tudi podrobnosti.

7. RAZRED

NEUMETNOSTNO BESEDILO
ZVRSTI SLOVENSKEGA JEZIKA
KNJIŽNI JEZIK NEKNJIŽNI JEZIK

(skupen vsem Slovencem) (načeloma ga ne pišemo, le

Govorimo)
narečja

pokrajinski pogovorni jezik

ZBORNI JEZIK sleng

(pri branju, pisanju, žargon

učimo se ga v šoli, argo

govorimo pri govornem

nastopanju,…) KNJIŽNI POGOVORNI JEZIK

(manj stroga različica,

opušča nenaglašene končne

samoglasnike: smo bli,

začnimo delat,…)

ZVRSTI ZASEBNEGA PISMA

NEURADNO URADNO

(med osebama, ki sta (med osebama, ki sta v

v enakovrednem odnosu) neenakovrednem odnosu)

Značilnosti: Značilnosti:

nagovor (Dragi Peter!) nagovor (Spoštovani gospod

tikanje Peter Jarc!)

pozdrav (Prisrčen pozdrav) vikanje

podpis (Metka) pozdrav (Lep pozdrav)

podpis (Metka Kranjc)

OBLIKE IN SESTAVINE URADNEGA PISMA
IME, NASLOV PISCA _KRAJ, DATUM PISANJA_

SPOŠTLJIV NAGOVOR IME IN NASLOV NASLOVNIKA

ZADEVA____
VSEBINA

POZDRAV__

PODPIS____

PODATKI NA OVOJNICI

VLJUDNOSTNI NAGOVOR

IME IN PRIIMEK

ULICA IN HIŠNA ŠTEVILKA

POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ

URADNO PISMO

Založba Rokus, d.o.o.

Grad Fužine, Studenec 2 a

p. p. 5191

1260 Ljubljana Polje Ljubljana, 9. 12. 1998

Spoštovani gospod Jež,
na Vašo željo Vam v prilogi pošiljamo katalog knjig, ki smo jih izdali v letošnjem letu, in prospekt našega darilnega programa.
Če imate še kakšne želje, nam jih sporočite.
S spoštovanjem

Saša Škrjanc,

vodja prodaje

Saša Škrjanc
Priloga: katalog, prospekt

VRSTE VABILA

ZASEBNO JAVNO

(namenjeno posamezniku (namenjeno vsem ljudem)

ali manjši skupini ljudi)



NEURADNO URADNO

(med osebami, ki so v (med osebami, ki so v

enakovrednem odnosu) neenakovrednem odnosu)
VABILO je besedilo, v katerem sporočevalec vabi naslovnika, naj se udeleži prireditve; vsebovati mora naslednje podatke:

-na katero prireditev vabi,

-kdaj bo potekala,

-kje bo potekala,

-kdo vabi,

-koga vabi.

Draga Nevenka!
Vabim te na praznovanje rojstnega dne, ki bo v nedeljo, 13.4.2006 ob 15. uri v našem vikendu (št. 96) na Pokljuki.
Vabim tudi tvojega brata Uroša. Upam, da je avto že popravil.

Dragica

Kranj, 28. 1. 2006
OSNOVNA ŠOLA POLJANE

KRANJ, Prešernova cesta 10

VABILO
Spoštovani starši učenca/-ke Tatjane košir!
Vabim Vas, da se skupaj z otrokom oglasite na govorilni uri, ki bo v torek, dne 4. 1. 2006, ob 18. uri v sobi št. 40.
Pričakujem, da boste prišli na pogovor, in prosim, da to potrdite s podpisom.
Podpis staršev: Podpis učitelja:

______________ __Milena Kosi__

VRSTE OPRAVIČILA
ZASEBNO JAVNO

(namenjeno posamezniku (namenjeno vsem ljudem)

ali manjši skupini ljudi)



NEURADNO URADNO

(med osebami, ki so v (med osebami, ki so v

enakovrednem odnosu) neenakovrednem odnosu)
OPRAVIČILO mora vsebovati:

-kraj in čas pisanja,

-nagovor naslovnika,

-osrednji del besedila (da se opravičujemo, za kaj se opravičujemo, kdaj in zakaj je do tega prišlo),

-pozdrav

-podpis sporočevalca

Bovec, 25. oktobra 2005

OPRAVIČILO

Spoštovana gospa razredničarka!

Moja hčerka Vida Eržen je imela gnojno angino, zato je od 10. do 24. oktobra 2006 ni bilo pri pouku.
Prosim Vas, da ji zamujene ure opravičite in da jo za ta teden opravičite tudi pri športni vzgoji.
Lepo Vas pozdravljam

Ana Eržen

OPIS KRAJA

-lega

-sestava

-zgodovina (predstavitev kraja)

-prebivalci

-javne zgradbe

-gospodarstvo

-znamenitosti

ZAIMKI
So besede, s katerimi posredno poimenujemo bitja, stvari, njihove lastnosti. Uporabljamo jih namesto samostalnikov (učitelj – on/kdo), pridevnikov (sestrin – njen/čigav) ali prislovov (zvečer – takrat/kdaj).

VPRAŠALNI ZAIMKI so besede, s katerimi sprašujemo:

-po človeku  KDO

-po živali, rastlini, stvari ali pojmu  KAJ

-po lastnosti  KAKŠEN/ -A/ -O

-po vrsti  KATERI/ -A/ -O

-po svojini  ČIGAV/ -A/ -O

-po količini  KOLIKO

-po kraju  KJE

-po izboru  OD KOD

-po cilju  KAM

-po času  KDAJ

-po pogostnosti  KOLIKOKRAT

-po načinu  KAKO

-po vzroku  ZAKAJ

-po namenu  ČEMU

SVOJILNI ZAIMEK stoji namesto svojilnega pridevnika

(sestrin plašč – njen plašč).

	LASTNIK				SVOJILNI ZAIMEK
jaz				MOJ
ti				TVOJ
on				NJEGOV
ona				NJEN
midva / medve / midve				NAJIN
vidva / vedve / vidve				VAJIN
onadva / onedve / onidve				NJUN
mi / me				NAŠ
vi / ve				VAŠ
oni / one				NJIHOV
OSEBNI ZAIMKI

POVRATNO OSEBNI ZAIMEK:	SEBE, SE
POVRATNO SVOJILNI ZAIMEK:	SVOJ/ -A/ -O

SAMOSTALNIŠKA BESEDA

Poimenuje bitja, stvari, pojme. Delimo jo na:

-samostalnik (deček, mesto)

-samostalniški zaimek (kdo, nekdo, nihče)

-posamostaljeni pridevnik (Čajkovski, Krško)

MOŠKE SKLANJATVE




1. moška 3. moška

končnica v rod. ed.: -a končnica v rod. ed.: -ø

(avtobus) (RTV, EKG)

2. moška

končnica v rod. ed.: -e

(pismonoša)

ŽENSKE SKLANJATVE

1. ženska 3. ženska

končnica v rod. ed.: -e končnica v rod. ed.: - ø

(lipa) (Beti, Ines)

2. ženska

končnica v rod. ed.: -i

(perut)
SREDNJE SKLANJATVE
navadna srednja posebna srednja

končnica v rod. ed.: -a končnica v rod. ed.: -ega

(mesto) (Krško)

VRSTI BESED

SLOGOVNO NEZAZNAMOVANE SLOGOVNO ZAZNAMOVANE

BESEDE BESEDE

(uporabljamo jih lahko v (uporabljamo jih le v

Vseh okoliščinah  oče) določenih okoliščinah

atek)

OPIS DRŽAVE

Je besedilo, v katerem opisujemo značilnosti neke države:

-lega	-himna	-kulturni spomeniki
-mejne države	-plačilno sredstvo	-domača obrt
-velikost	-državni jezik	-pomembne osebnosti
-glavno mesto	-pokrajine
-zastava	-najvišja gora
-grb	-večje reke

OPIS NARAVNEGA POJAVA

Je besedilo, v katerem prikazujemo ponavljajoči se naravni pojav. Povemo:

-kje nastane	Glagoli so v sedanjiku.
-kako nastane
-kako poteka
-kaj povzroči

OPIS ŽIVLJENJA OSEBE

Je besedilo, v katerem v pravilnem zaporedju naštevamo, kaj vse dela oseba ponavadi ob delovnikih, ob koncu tedna, med prazniki,…

OPIS ŽIVLJENJA LJUDI

Je besedilo, v katerem povemo bivališče, hrano, obleko, običaje,… Skratka opišemo ljudi.

GLAGOLI
So besede, s katerimi poimenujemo dejanje, stanje, dogajanje,… (pišem, sedim, rastem,…).

DVE OBLIKI
OSEBNA NEOSEBNA

(določimo osebo, število, -nedoločnik (pisati)

čas, naklon,…) -namenilnik (pisat)

GLAGOLSKI NAKLON

POVEDNI VELELNI POGOJNI

(sem povedal) (povej) (bi povedal)

PREDLOG
Je beseda, s katero izražamo razna razmerja:

-prostorsko (v šoli, iz šole)

-časovno (pred tekmo, po tekmi)

STALNE BESEDNE ZVEZE
npr.: Stisniti rep med noge.

Jabolko ne pade daleč od drevesa.

ČASOPISNO POROČILO

Je neumetnostno besedilo v katerem sporočevalec resnično/stvarno pripoveduje o preteklem dogodku.

kaj se je zgodilo? kako je potekalo?

kdo je bil udeležen? kje se je zgodilo?
kdaj se je zgodilo?

ŠTEVNIKI

GLAVNI	VRSTILNI
Koliko? (tri)	Kateri? (tretji)

ZAPIS ŠTEVNIKOV
S ŠTEVILKO Z BESEDO

glavni vrstilni glavni vrstilni

-brez pike -s piko -do sto in -skupaj

stotice skupaj

-milijonice narazen

3465  tri tisoč štiristo petinšestdeset

3465  tritisočštiristopetinšestdeseti

POVED
Začne se z veliko začetnico in konča s piko, vprašajem ali klicajem.

ENOSTAVČNA VEČSTAVČNA

ima eno osebno ima več osebnih

glagolsko obliko (povedek): glagolskih oblik (povedkov):

Pišem pesmi. Pišem pesmi, ko imam čas.
STAVEK je sestavljen iz stavčnih členov:

-povedek

-osebek

-predmet

-prislovno določilo

PREGLEDNICA STAVČNIH ČLENOV

Sravčni členi	Grafične oznake	Krajšave	Pomeni	Vprašalnice	Primeri
povedek		pov.	dejanje, stanje, potek	kaj se dogaja	Poslušam.
osebek		os.	vršilec dejanja, nosilec stanja	kdo – kaj	Lenka pometa.
predmet		pred.	kar/kogar osebkovo dejanje prizadeva	koga – česa komu – čemu koga – kaj o kom – o čem s kom – s čim	Pijem sok.
prislovna določila		p. d.	izražajo okoliščine
kraja		p. d. k.	kraj	kam, kje, kod	Sedim v kuhinji.
časa		p. d. č.	čas	kdaj, koliko časa	Zaspim ob 21h.
načina		p. d. n.	način	kako, na kakšen način	Govori hitro.
vzroka		p. d. v.	vzrok	zakaj	Zaradi dežja je spolzko.