Kmeclova mala literarna teorija



Yüklə 176,78 Kb.
səhifə5/5
tarix08.12.2017
ölçüsü176,78 Kb.
#14787
1   2   3   4   5

mladinsko literaturo

  • literatura za odrasle/poljudna literatura

  • elitno in množično, priznano literaturo.

  • mohorjanke, kriminalke itd.

    1. Kako ločimo literarne zvrsti in vrste glede na avtorstvo?

    Glede na avtorstvo ločimo:

    • avtorsko literaturo,

    • anonimno slovstvo,

    • ponarodela pesem (ljudsko slovstvo) je vmesna stopnja in

    • kolektivni roman (skupinsko napisani teksti).

    1. Kako ločimo literarne zvrsti in vrste po tehničnem mediju?

    Ločimo:

    • tisk: knjiga, časopisi, književne revije, almanahi, periodični tisk,

    • radio: radijska igra, slušna reportaža, radijski intervju

    • televizija: televzijska igra ipd.

    • film: scenarij vsakršne vrst.



    1. Kaj v filozofiji pomeni pojem vrednost?




    1. Kaj so vrednote?




    1. Kakšno je razmerje literarne aksiologije do kritike?

    Literarna aksiologija, ki se znotraj literarne teorije ukvarja z vrednostnimi vprašanji, se bistveno razlikuje od literarne kritike. Ta v strogem smislu besede ni del literarne vede. Literarnemu kritiku ni nujno potrebna pojmovno izdelana vrednostna teorija, saj vrednoti neposredno iz svojih življenjskih, etičnih, spoznavnih ali estetskih nagnenj, potreb in spoznanj. Naloga literarne aksiologije je teoretično raziskovanje podlag takšnega vrednotenja

    1. Kako je nastal pojem vrednost?

    Pojem vrednosti je tradicionalen, saj da poznajo vse stare kulture, vendar je v svojem današnjem pomenu povezan predvsem z novejšim mišljenjem različnih znanosti, največkrat z ekonomsko vedo. V tej se je od 18. stoletja naprej začelo razpravljati o vrednosti različnih vrst stvari, dobrin in blaga, seveda v ekonomskem smislu. S tem v zvezi je nastal pojem vrednote za stvari, ki jim pritiče takšna ali drugačna vednost. V ekonomski vedi 18. stoletja je nastalo razlikovanje med uporabno in menjalno vrednostjo koristnih predmetov, ki zadovoljujejo človekove potrebe. To razlikovanje je v 19. stoletju prevzel marksizem. V 20. stoletju se je začel pojem vrednosti prenašati še na vsa druga področja človekovega življenja, tudi v kulturo, umetnost, literaturo. Kot vsaka stvar ali dejavnost ima lahko tudi besedna umetnost v celoti vrednost, ta pa pripada v različni meri tudi njenim posameznim delom. Besedne umetnine postanejo s tem vrednote oziroma vsebujejo različne tipe vrednot.

    1. Katere so teorije o značaju in izvoru vrednosti?

    S splošnim širjenjem vrednostnega pojma so začele v zadnjih sto letih nastajati različne teorije o obstoju, naravi in funkciji vrednot. Nova idealistična filozofija na prelomu 19. in 20. stoletja je izdelala teorijo, da so vrednote nekaj idealnega, se pravi, da obstajajo neodvisno od subjekta, ki vrednoti, kot objektivna stvarnost ali kvaliteta na samih stvareh. Nasprotna teorija, ki je nastajala v subjektivističnih filozofskih smereh, se je postavila na stališče, da so vrednote zgolj nekaj subjektivnega; izražajo le vrednostno stališče subjekta, kot ga določajo njegova nagnjenja, interesi in misli. Ta teorija se sklicuje na dejstvo, da so vrednote oziroma vrednost, ki jo pripisujemo stvarem, dejansko v zvezi s potrebami.

    1. Katere vrste vrednot odkrivamo v literarnih delih?

    Literatura je vrednostno izrazito heterogena, kar pomeni, da ji ne pripisujemo zgolj eno vrsto vrednot. V literarnem delu ni mogoče odkriti samo ta ali oni tip vrednoti, ampak več takih tipov hkrati.

    Vodilni teoretiki (med njimi na primer Hartmann) vrednote delijo na dve veliki skupini:



    • vitalno praktične in življenjsko koristne vrednote  seksualne

    • duhovne vrednote  spoznavne, moralne, estetske

    1. V čem je lahko estetska vrednost grdega?

    Estetske kvalitete literarnega dela so lahko pozitivne ali negativne. V prvem primeru govorimo o lepem, v drugem o grdem, pri čemer ima oboje lahko izrazito estetsko vrednost. V umetnosti in literaturi imajo elementi grdega lahko posebno estetsko funkcijo. Z estetskega stališča je v literaturi brez vrednosti smo to, kar je estetsko nefunkcionalno, neučinkovito, nevtralno ali prazno.

    1. V čem je relativnost literarnih vrednot?

    Za večino vrednot, ki jih med branjem odkrivamo na besedni umetnini in jih s tem tudi že realiziramo, je mogoče reči, da so relativne. To velja tako za spoznavne kot tudi za etične in estetske vrednote. Relativne so zato, ker niso neodvisne od vsega zunanjega sveta, ampak se zmeraj nanašajo na realnost, ki obstaja zunaj literarnega dela. Obstajajo samo v razmerju do takšne realnosti. Z njo vred se spreminjajo in celo izginejo.

    1. Kaj sta "visoka" in trivialna književnost?

    Visoka ali prava literatura je umetniška literatura, ki zajema dela z največjo možno spoznavno, etično in estetsko vrednostjo.

    Trivialna književnost pa je nižja, zabavna, množična. V njej je obseg spoznavnih, etičnih in estetskih vrednot najmanjši, predvsem pa zelo kratkotraje, saj gre večidel za epigonske, sprotne, množične, na hitro napravljene literarne izdelke, ki naj pritegnejo bralca za krajši čas, da bi jih naglo lahko zamenjali drugi izdelki iste literarne proizvodnje.



    1. Kaj je po Kosu umetniškost kot vrednota?

    Poleg delnih vrednot, ki izpolnjujejo v posamezne vrednostne ravni literarnega dela, nikoli pa ne njegovo celoto, obstaja v njem še ena vrednota, ki pokriva literarno umetnino v celem. Vrednost take umetnine ne more biti zgolj vsota posameznih delnih vrednot – spoznavnih, etičnih in estetskih – ampak mora vse te relativne vrednote vključevati v eno samo vrednostno strukturo, ki pripada delu kot celoti, vendar ni niti spoznavna niti etična ali estetska. Primerno ime zanjo je umetniškost, ker se nanaša na vrednost temeljne literarno-umetniške strukture.

    1. Kako vrednotenje upošteva literarne vrste ali zvrsti?

    V vrednotenju besednih umetnin je potrebno med drugim upoštevati tudi tipološke razlike med literarnimi deli. Te razlike imajo precejšen pomen za pravično vrednostno sodbo v tem smislu, da teksta, ki pripada enemu od tipov literarne umetnosti – verističnega, hermetičnega ali klasičnega – ni mogoče vrednostno primerjati z deli drugega tipa in po njem vrednotiti, ker veljajo zanj druga vrednostna merila ali vzorci.

    1. Kaj je periodiziranje literature?



    1. Po katerih kriterijih so periodizirali literaturo?




    Juvan: Kmeclova in Kosova literarna teorija


    Yüklə 176,78 Kb.

    Dostları ilə paylaş:
  • 1   2   3   4   5




    Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2022
    rəhbərliyinə müraciət

        Ana səhifə