Nastanek ledu na obeh polih



Yüklə 478 b.
tarix23.01.2018
ölçüsü478 b.





NASTANEK LEDU NA OBEH POLIH

  • NASTANEK LEDU NA OBEH POLIH

  • V geološki zgodovini se je površje in podnebje večkrat spreminjalo

  • Ledene dobe: obdobja temperaturnega nižanja in poledenitve

  • Ledeni pokrov na Antarktiki je začel nastajati pred 30 milijoni let





Je celina, ki obkroža Zemeljski južni tečaj

  • Je celina, ki obkroža Zemeljski južni tečaj

  • 5. največja celina na Zemlji

  • Meri 14.100.000 km2

  • Leži pod plastjo ledu in snega, ki dosega debelino do 4800 m

  • Pod ledom: visoke gorske verige in globoke oceanske kotline, ki ležijo pod morsko gladino

  • 30 milijonov km3 ledu  90 %vsega ledu  70% vse sladke vode

  • Zaradi najnižjih temperature na zemlji (do – 90°C) ni stalnih prebivalcev



Obseg Antarktike: okoliška morja vse do antarktične konvergence  pas, kjer se mrzle površinske vode z juga srečujejo s toplejšimi vodami Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana s severa

  • Obseg Antarktike: okoliška morja vse do antarktične konvergence  pas, kjer se mrzle površinske vode z juga srečujejo s toplejšimi vodami Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana s severa

  • Temperaturna razlika(4°C), morje postane bolj slano, spremeni barvo, močno se spremeni tudi sestava živih organizmov



  • Transarktično gorovje jo deli na

  • 2 območji:

  • V središču Antarktike leži na visoki

  • ledeni in viharjem izpostavljeni

  • planoti J tečaj – najjužnejša točka

  • Najvišja gora: Vinsonov masiv(5140 m)



Polarno podnebje

  • Polarno podnebje

  • Velike razlike med obalo in celinsko notranjostjo

  • Poleti: na obali okoli 0°C, notranjost od -20°C do -35°C

  • Pozimi: na obali od -20°C do -30°C, notranjost od -40°C do -70°C

  • Padavine v notranjosti le 50 mm, ob obali nekajkrat toliko



Rastline in živali so se prilagodile neprijaznemu okolju

  • Rastline in živali so se prilagodile neprijaznemu okolju

  • Na kopnem lahko preživijo le mikroskopsko majhni

  • nevretenčarji

  • V vodah okrog Antarktike veliko različnih živali

  • Počasna rast (zaradi hladne vode) in neznatna smrtnost

  • sta glavna vzroka za veliko številčnost nekaterih morskih živali

  • 20 vrst kitov: mali glavač, vosasti kit, sinji kit, grbavec …



Svetleče kozice (do 5 cm veliki rakci), ki se hranijo s planktonom (krill)

  • Svetleče kozice (do 5 cm veliki rakci), ki se hranijo s planktonom (krill)

  • Tjulnji  Rakar

  • Pingvini  Adelejin, cesarski pingvin

  • Morske ptice  albatrosi, viharniki, čigre, galebi

  • Hobotnice

  • Manjše ribe

  • Morski leopardi, skoraj izumrli so morski sloni



Pod skalovjem, ki jih varuje pred ostrimi vetrovi: bakterije, alge, glivice, lišaji

  • Pod skalovjem, ki jih varuje pred ostrimi vetrovi: bakterije, alge, glivice, lišaji

  • Vlažnejša, zavarovana območja: mahovi in jetrniki,

  • Suha, izpostavljena območja: lišaji



ODKRITJE CELINE IN PRVE ODPRAVE

  • ODKRITJE CELINE IN PRVE ODPRAVE

  • Antarktika je bila življenjski cilj številnih drznih raziskovalcev

  • Osebe, ki je potrjeno 1. uzrla Antarktiko, ne moremo natančno

  • določiti

  • 3 posamezniki:

    • Fabian von Bellingshausen,
    • kapitan ruske carske mornarice
    • Edward Bransfield
    • kapitan britanske mornarice
    • Nathaniel Palmer
    • ameriški lovec na tjulnje
  • 1820



Organizacija Mednarodnega geofizikalnega leta 1957/58

  • Organizacija Mednarodnega geofizikalnega leta 1957/58

  • 50 raziskovalnih postaj

  • Namen sporazuma je - zavarovati Antarktiko in jo odpreti za raziskovanje

  • Prepovedano odlaganje jedrskih odpadkov, preizkušanje jedrskega orožja

  • Ledolomilci pa utirajo pot tovornim ladjam, ki dovažajo preskrbovalnim postajam nove zaloge, odvažajo pa nakopana bogastva in odpadke

  • Turizem – tvegan zaradi bliskovitih sprememb vremena in izrednih razmer



Najmanj 1000 ljudi

  • Najmanj 1000 ljudi

  • Številka se močno spreminja z letnimi časi, vendar celina nima stalnih prebivalcev

  • Veliko raziskovalnih postaj

  • Največja naselbina na Antarktiki je Ameriška raziskovalna postaja na Rossovem otoku ob McMurdovi ožini



Pod ledom se skrivajo rudna bogastva:

  • Pod ledom se skrivajo rudna bogastva:

    • Železova ruda
    • Premog
  • Prevelikega izkopavanja ne dovolijo, saj bi to uničilo polarno okolje



L.1929 je Američan Richard E. Byrd prvič preletel južni tečaj

  • L.1929 je Američan Richard E. Byrd prvič preletel južni tečaj

  • Otrok z imenom Emilio Marcos de Palma, rojen 7. januarja 1978 je bil

  • 1. človek, rojen na Antarktiki in obenem najjužneje rojeni človek v zgodovini

  • Sredi 80ih let so odkrili, da se je ozonski plašč nad Antarktiko zredčil. Večanje luknje v ozonski plasti lahko močno vpliva ne samo na ekologijo Antarktike, temveč tudi na človeštvo vsega sveta





Obdaja S zemeljski tečaj

  • Obdaja S zemeljski tečaj

  • Pokriva Arktični ocean, S Kanade, Aljasko, Grenlandijo, Evrazijo

  • Ime je dobila iz grške besede αρκτος  ‘medved’

  • Omejujemo jo na območja severno od drevesne meje, ki sovpada

  • z julijsko izotermo 10°C

  • Prehod severnega iglastega gozdova v tundrsko rastlinstvo je postopen

  • Nikdar ni bila pod neposredno politično upravo nobene države

  • Med hladno vojno so ji ZDA in Sovjetska zveza posvečali pozornost, saj je prek nje vodila najkrajša pot med obema državama, po kateri bi lahko izvedli napad

  • V 50. in 60. letih 20.st. so na njej preizkušali podmornice in drugo vojaško opremo



Večino arktike sestavlja S ledeno morje + manjša morja (Beringovo)

  • Večino arktike sestavlja S ledeno morje + manjša morja (Beringovo)

  • Kopno je razdeljeno med več držav, največji deli pripadajo Kanadi,

  • Danski (Grenlandiji) in Rusiji

  • Površje je večinoma plosko in nizko

  • Gorato površje je značilno predvsem za V Grenlandijo in V dele Kanadskega arktičnega otočja

  • Arktika se glede obsega poledenitve ne more primerjati s Antarktiko. Morje okoli S pola je sicer pokrito z ledenimi ploščami, ki pa so debele le nekaj metrov. (zaradi globalnega segrevanja ozračja je led na morju danes za polovico manjši kot pred 50imi leti)

  • O res veliki kontinentalni poledenitvi lahko govorimo le na Grenlandiji, drugod gre le za gorsko poledenitev.



2 podnebna tipa:

  • 2 podnebna tipa:

  • Tundrsko

  • Polarno

  • Poleti: nad morjem okoli 0°C, kopno okoli 15°C

  • Vsa toplota, ki jo dajejo sončno obsevanje, toplejši zrak in dež, se takoj porabi za tajanje ledu

  • Letno malo snega in dežja  100 - 500 mm



Nagnjenosti zemljine osi za 23,5°  na polih se izmenjujeta stalni dan in noč

  • Nagnjenosti zemljine osi za 23,5°  na polih se izmenjujeta stalni dan in noč

  • POLARNA NOČ

  • Arktika obrnjena proč od Sonca  ves čas noč ali mrak.

  • Takrat sonce en dan in eno noč ne vzide

  • 11. november – 30. januar

  • POLARNI DAN

  • Arktika obrnjena proti Soncu.

  • Sonce ne zaide, 1 dan in 1 noč ne spusti pod horizont

  • 19. april – 23.avgustom



KOPNO:

  • KOPNO:

    • Polarna lisica
    • Polarni zajec
    • Severni medved (na robu izumrtja)
    • Moškatno govedo (največja žival)
    • Ptice selivke
    • Severni jelen 
    • Karibu
    • Volk
    • Rjavi in črni medved
    • Poleti: žuželke, komarji, metulji, čmrlji
  • MORJE:

    • Ribe: slanik, losos, polenovka, navadni jezik, antarktični morski pes
    • Tjulnji
    • Kiti
    • Mroži


Razvilo le v tundri

  • Razvilo le v tundri

  • Stalno zamrznjena tla  permafrost

  • Poleti se zgornja plast tal odtali in omogoča rast:

    • mahov
    • lišajev
    • travniškemu rastlinstvu
    • nekaterim vrstam cvetnic
    • pritlikavim grmičevjem
  • Rastline se morajo prilagoditi na neugodne razmere

  • Mehanizmi jih omogočajo preživetje kljub vetru in mrazu, sušnosti, a tudi preveliki vlagi, krajšemu vegetacijskemu času in s hranljivimi snovmi siromašnim tlom

  • Uspevajo tudi različne vrste jagodičevja, plazeče se rastline in pritlikave breze



Ukvarjajo z pašno živinorejo, lovom in ribolovom

  • Ukvarjajo z pašno živinorejo, lovom in ribolovom

  • Razlike med Evrazijo in S Ameriko

  • EVRAZIJA

  • Skrajni S: Laponci, različna sibirska ljudstva

  • Značilna udomačitev severnega jelena

  • Pašna živinorejo

  • Številna ljudstva živijo na meji med tundrskim in

  • zmerno hladnim podnebjem  sezonsko preseljevanje



S AMERIKA: Eskimi

  • S AMERIKA: Eskimi

  • Izkoriščanje naravnega bogastva

  • Prihod priseljencev, saj so naftne in rudarske

  • družbe potrebovale kvalificirano delovno silo

  • Priseljenci prinesli:

    • moderen način življenja
    • tržno gospodarstvo
    • moderno opremo (motorne sani so zamenjale pasjo vprego)
    • infekcijske bolezni (gripa, otroška paraliza, tuberkuloza)
    • alkohol


ESKIMI:

  • ESKIMI:

  • Inuiti in Jupiki

  • Razvili svojo kulturo

  • Nekatere pripadnike teh ljudstev naziv ‘Eskim’ moti

  • Nadzorovano rojevanje - ženske smele zanositi samo vsakih 28 mesecev.

  • Enega izmed 3 dojenčkov ženskega spola so 2 žrtvovali

  • Manjšina moških zaradi žrtev pri lovu, sporih in majhnih vojnah med plemeni in z Indijanci

  • Danes jih živi okoli 120 000



Arktika ima veliko naravnih bogastev, vendar je njihova izraba povezana z izjemnimi stroški

  • Arktika ima veliko naravnih bogastev, vendar je njihova izraba povezana z izjemnimi stroški

  • S Aljaske, SZ Sibirije: nafta, zemeljski plin, do katerih je bilo potrebno zgraditi naftovode in plinovode

  • V Rusiji so kljub težkim razmeram na skrajnem S nastala rudarska in industrijska mesta: izkoriščajo barvne in dragocene kovine

  • Ribolov, lov na morske sesalce, lov na kožuhovinarje

  • Turizem v obliki križarjenj



PISNI:

  • PISNI:

    • Severna in vzhodna Evropa, Arktika
    • Jugovzhodna Azija, Avstralija, Oceanija, Antarktika
    • Učbenik za geografijo
  • INTERNETNI:

    • http://sl.wikipedia.org/wiki/Antarktika
    • http://www.dijaski.net/geografija/referati.html?r=geo_ref_antarktika_01.doc




Dostları ilə paylaş:


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2019
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə