Nastanek ledu na obeh polih

NASTANEK LEDU NA OBEH POLIH

• NASTANEK LEDU NA OBEH POLIH

• V geološki zgodovini se je površje in podnebje večkrat spreminjalo

• Ledene dobe: obdobja temperaturnega nižanja in poledenitve

• Ledeni pokrov na Antarktiki je začel nastajati pred 30 milijoni let

Je celina, ki obkroža Zemeljski južni tečaj

• Je celina, ki obkroža Zemeljski južni tečaj

• 5. največja celina na Zemlji

• Meri 14.100.000 km2

• Leži pod plastjo ledu in snega, ki dosega debelino do 4800 m

• Pod ledom: visoke gorske verige in globoke oceanske kotline, ki ležijo pod morsko gladino

• 30 milijonov km3 ledu  90 %vsega ledu  70% vse sladke vode

• Zaradi najnižjih temperature na zemlji (do – 90°C) ni stalnih prebivalcev

Obseg Antarktike: okoliška morja vse do antarktične konvergence  pas, kjer se mrzle površinske vode z juga srečujejo s toplejšimi vodami Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana s severa

• Obseg Antarktike: okoliška morja vse do antarktične konvergence  pas, kjer se mrzle površinske vode z juga srečujejo s toplejšimi vodami Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana s severa

• Temperaturna razlika(4°C), morje postane bolj slano, spremeni barvo, močno se spremeni tudi sestava živih organizmov

• Transarktično gorovje jo deli na

• 2 območji:

• V središču Antarktike leži na visoki

• ledeni in viharjem izpostavljeni

• planoti J tečaj – najjužnejša točka

• Najvišja gora: Vinsonov masiv(5140 m)

Polarno podnebje

• Polarno podnebje

• Velike razlike med obalo in celinsko notranjostjo

• Poleti: na obali okoli 0°C, notranjost od -20°C do -35°C

• Pozimi: na obali od -20°C do -30°C, notranjost od -40°C do -70°C

• Padavine v notranjosti le 50 mm, ob obali nekajkrat toliko

Rastline in živali so se prilagodile neprijaznemu okolju

• Rastline in živali so se prilagodile neprijaznemu okolju

• Na kopnem lahko preživijo le mikroskopsko majhni

• nevretenčarji

• V vodah okrog Antarktike veliko različnih živali

• Počasna rast (zaradi hladne vode) in neznatna smrtnost

• sta glavna vzroka za veliko številčnost nekaterih morskih živali

• 20 vrst kitov: mali glavač, vosasti kit, sinji kit, grbavec …

Svetleče kozice (do 5 cm veliki rakci), ki se hranijo s planktonom (krill)

• Svetleče kozice (do 5 cm veliki rakci), ki se hranijo s planktonom (krill)

• Tjulnji  Rakar

• Pingvini  Adelejin, cesarski pingvin

• Morske ptice  albatrosi, viharniki, čigre, galebi

• Hobotnice

• Manjše ribe

• Morski leopardi, skoraj izumrli so morski sloni

Pod skalovjem, ki jih varuje pred ostrimi vetrovi: bakterije, alge, glivice, lišaji

• Pod skalovjem, ki jih varuje pred ostrimi vetrovi: bakterije, alge, glivice, lišaji

• Vlažnejša, zavarovana območja: mahovi in jetrniki,

• Suha, izpostavljena območja: lišaji

ODKRITJE CELINE IN PRVE ODPRAVE

• ODKRITJE CELINE IN PRVE ODPRAVE

• Antarktika je bila življenjski cilj številnih drznih raziskovalcev

• Osebe, ki je potrjeno 1. uzrla Antarktiko, ne moremo natančno

• določiti

• 3 posamezniki:

• Fabian von Bellingshausen,
• kapitan ruske carske mornarice
• Edward Bransfield
• kapitan britanske mornarice
• Nathaniel Palmer
• ameriški lovec na tjulnje

• 1820

Organizacija Mednarodnega geofizikalnega leta 1957/58

• Organizacija Mednarodnega geofizikalnega leta 1957/58

• 50 raziskovalnih postaj

• Namen sporazuma je - zavarovati Antarktiko in jo odpreti za raziskovanje

• Prepovedano odlaganje jedrskih odpadkov, preizkušanje jedrskega orožja

• Ledolomilci pa utirajo pot tovornim ladjam, ki dovažajo preskrbovalnim postajam nove zaloge, odvažajo pa nakopana bogastva in odpadke

• Turizem – tvegan zaradi bliskovitih sprememb vremena in izrednih razmer

Najmanj 1000 ljudi

• Najmanj 1000 ljudi

• Številka se močno spreminja z letnimi časi, vendar celina nima stalnih prebivalcev

• Veliko raziskovalnih postaj

• Največja naselbina na Antarktiki je Ameriška raziskovalna postaja na Rossovem otoku ob McMurdovi ožini

Pod ledom se skrivajo rudna bogastva:

• Pod ledom se skrivajo rudna bogastva:

• Železova ruda
• Premog

• Prevelikega izkopavanja ne dovolijo, saj bi to uničilo polarno okolje

L.1929 je Američan Richard E. Byrd prvič preletel južni tečaj

• L.1929 je Američan Richard E. Byrd prvič preletel južni tečaj

• Otrok z imenom Emilio Marcos de Palma, rojen 7. januarja 1978 je bil

• 1. človek, rojen na Antarktiki in obenem najjužneje rojeni človek v zgodovini

• Sredi 80ih let so odkrili, da se je ozonski plašč nad Antarktiko zredčil. Večanje luknje v ozonski plasti lahko močno vpliva ne samo na ekologijo Antarktike, temveč tudi na človeštvo vsega sveta

Obdaja S zemeljski tečaj

• Obdaja S zemeljski tečaj

• Pokriva Arktični ocean, S Kanade, Aljasko, Grenlandijo, Evrazijo

• Ime je dobila iz grške besede αρκτος  ‘medved’

• Omejujemo jo na območja severno od drevesne meje, ki sovpada

• z julijsko izotermo 10°C

• Prehod severnega iglastega gozdova v tundrsko rastlinstvo je postopen

• Nikdar ni bila pod neposredno politično upravo nobene države

• Med hladno vojno so ji ZDA in Sovjetska zveza posvečali pozornost, saj je prek nje vodila najkrajša pot med obema državama, po kateri bi lahko izvedli napad

• V 50. in 60. letih 20.st. so na njej preizkušali podmornice in drugo vojaško opremo

Večino arktike sestavlja S ledeno morje + manjša morja (Beringovo)

• Večino arktike sestavlja S ledeno morje + manjša morja (Beringovo)

• Kopno je razdeljeno med več držav, največji deli pripadajo Kanadi,

• Danski (Grenlandiji) in Rusiji

• Površje je večinoma plosko in nizko

• Gorato površje je značilno predvsem za V Grenlandijo in V dele Kanadskega arktičnega otočja

• Arktika se glede obsega poledenitve ne more primerjati s Antarktiko. Morje okoli S pola je sicer pokrito z ledenimi ploščami, ki pa so debele le nekaj metrov. (zaradi globalnega segrevanja ozračja je led na morju danes za polovico manjši kot pred 50imi leti)

• O res veliki kontinentalni poledenitvi lahko govorimo le na Grenlandiji, drugod gre le za gorsko poledenitev.

2 podnebna tipa:

• 2 podnebna tipa:

• Tundrsko

• Polarno

• Poleti: nad morjem okoli 0°C, kopno okoli 15°C

• Vsa toplota, ki jo dajejo sončno obsevanje, toplejši zrak in dež, se takoj porabi za tajanje ledu

• Letno malo snega in dežja  100 - 500 mm

Nagnjenosti zemljine osi za 23,5°  na polih se izmenjujeta stalni dan in noč

• Nagnjenosti zemljine osi za 23,5°  na polih se izmenjujeta stalni dan in noč

• POLARNA NOČ

• Arktika obrnjena proč od Sonca  ves čas noč ali mrak.

• Takrat sonce en dan in eno noč ne vzide

• 11. november – 30. januar

• POLARNI DAN

• Arktika obrnjena proti Soncu.

• Sonce ne zaide, 1 dan in 1 noč ne spusti pod horizont

• 19. april – 23.avgustom

KOPNO:

• KOPNO:

• Polarna lisica
• Polarni zajec
• Severni medved (na robu izumrtja)
• Moškatno govedo (največja žival)
• Ptice selivke
• Severni jelen 
• Karibu
• Volk
• Rjavi in črni medved
• Poleti: žuželke, komarji, metulji, čmrlji

• MORJE:

• Ribe: slanik, losos, polenovka, navadni jezik, antarktični morski pes
• Tjulnji
• Kiti
• Mroži

Razvilo le v tundri

• Razvilo le v tundri

• Stalno zamrznjena tla  permafrost

• Poleti se zgornja plast tal odtali in omogoča rast:

• mahov
• lišajev
• travniškemu rastlinstvu
• nekaterim vrstam cvetnic
• pritlikavim grmičevjem

• Rastline se morajo prilagoditi na neugodne razmere

• Mehanizmi jih omogočajo preživetje kljub vetru in mrazu, sušnosti, a tudi preveliki vlagi, krajšemu vegetacijskemu času in s hranljivimi snovmi siromašnim tlom

• Uspevajo tudi različne vrste jagodičevja, plazeče se rastline in pritlikave breze

Ukvarjajo z pašno živinorejo, lovom in ribolovom

• Ukvarjajo z pašno živinorejo, lovom in ribolovom

• Razlike med Evrazijo in S Ameriko

• EVRAZIJA

• Skrajni S: Laponci, različna sibirska ljudstva

• Značilna udomačitev severnega jelena

• Pašna živinorejo

• Številna ljudstva živijo na meji med tundrskim in

• zmerno hladnim podnebjem  sezonsko preseljevanje

S AMERIKA: Eskimi

• S AMERIKA: Eskimi

• Izkoriščanje naravnega bogastva

• Prihod priseljencev, saj so naftne in rudarske

• družbe potrebovale kvalificirano delovno silo

• Priseljenci prinesli:

• moderen način življenja
• tržno gospodarstvo
• moderno opremo (motorne sani so zamenjale pasjo vprego)
• infekcijske bolezni (gripa, otroška paraliza, tuberkuloza)
• alkohol

ESKIMI:

• ESKIMI:

• Inuiti in Jupiki

• Razvili svojo kulturo

• Nekatere pripadnike teh ljudstev naziv ‘Eskim’ moti

• Nadzorovano rojevanje - ženske smele zanositi samo vsakih 28 mesecev.

• Enega izmed 3 dojenčkov ženskega spola so 2 žrtvovali

• Manjšina moških zaradi žrtev pri lovu, sporih in majhnih vojnah med plemeni in z Indijanci

• Danes jih živi okoli 120 000

Arktika ima veliko naravnih bogastev, vendar je njihova izraba povezana z izjemnimi stroški

• Arktika ima veliko naravnih bogastev, vendar je njihova izraba povezana z izjemnimi stroški

• S Aljaske, SZ Sibirije: nafta, zemeljski plin, do katerih je bilo potrebno zgraditi naftovode in plinovode

• V Rusiji so kljub težkim razmeram na skrajnem S nastala rudarska in industrijska mesta: izkoriščajo barvne in dragocene kovine

• Ribolov, lov na morske sesalce, lov na kožuhovinarje

• Turizem v obliki križarjenj

PISNI:

• PISNI:

• Severna in vzhodna Evropa, Arktika
• Jugovzhodna Azija, Avstralija, Oceanija, Antarktika
• Učbenik za geografijo

• INTERNETNI:

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Antarktika
• http://www.dijaski.net/geografija/referati.html?r=geo_ref_antarktika_01.doc