Pojem in oblike države

pojem in oblike države

• pojem in oblike države

• pojem in pravni viri državne ureditve

• temeljna izhodišča državne ureditve

• načelo ljudske suverenosti − oblike neposredne in posredne demokracije

• politično predstavništvo

• volilni sistem

državni zbor in državni svet

• državni zbor in državni svet

• predsednik republike

• vlada

• ustavno sodišče

• imuniteta, nezdružljivost in obtožba nosilcev javnih funkcij

• zakonodajni in ustavnorevizijski postopek

Temeljna družbena pogodba.

• Temeljna družbena pogodba.

• Supremacija, abstraktnost, izhodiščnost, spl.

• Državna ureditev in lista človekovih pravic.

• Preambula, normativni del, 175 členov, amandmaji.

• Preambula ni nujna, ima jo večina ustav. Izražajo cilj ustave, načela in razloge, ki so zahtevali njeno izdajo. Slog je deklarativen in slovesen.

Normativni del: poglavja, členi naslovi členov.

• Normativni del: poglavja, členi naslovi členov.

• Tvarina ustave - materia constitutionis je v domeni ustavodajalca. Klasična ali standardna tvarina ustave so določbe o organih državne oblasti (zak., izvr., sodn., položaj, organizacija, pristojnosti in meds. razm., obramba, lok samouprava, medn. odniosi, federalni odnosi) in določbe o človekovih pravicah in svob.

Ozemlje pomeni okvir in meje delovanja državne oblasti. Oblast države na njenem ozemlju mora biti učinkovita in izključna − suverena.

• Ozemlje pomeni okvir in meje delovanja državne oblasti. Oblast države na njenem ozemlju mora biti učinkovita in izključna − suverena.

Država je družbena skupnost na določenem ozemlju, ki jo ureja državna organizacija.

• Država je družbena skupnost na določenem ozemlju, ki jo ureja državna organizacija.

• Samo državno organizacijo pa štejemo za državo v ožjem pomenu. D. o.:

• je pravno urejena (praviloma v ustavi ali v zakonu),
• odločitve sprejema v obliki pravnih aktov,
• je tudi sama, kot oseba javnega prava, subjekt prava in nastopa v pravnem prometu.

USTAVA

• USTAVA

• ZAKONI

• POSLOVNIKI

• SODBE

• PODZAKONSKI AKTI

• USTAVNI OBIČAJI

• Uredbe z zakonsko močjo

načelo ljudske suverenosti

• načelo ljudske suverenosti

• načelo demokratične države

• načelo pravne države

• načelo socialne države

• načelo delitve oblasti

najvišja, neomejena, neodvisna oblast

• najvišja, neomejena, neodvisna oblast

• državna suverenost

• zunanja
• notranja

• nacionalna suverenost

• ljudska suverenost

2. Načelo demokratične države.

• 2. Načelo demokratične države.

• Vsa oblast izhaja iz ljudstva in se uresničuje v njegovem interesu.

• 3. Načelo pravne države.

• Vladavina prava − država ne more delovati arbitrarno, temveč je v svojem delovanju vezana na pravne predpise. Oblast se izvršuje izključno na podlagi ustave in zakonov.

• 4. Delitev oblasti in neodvisnost sodstva.

• 5. Upoštevanje in varstvo človekovih pravic in svoboščin ter pravna varnost državljanov.

• Odgovornost državnih organov za nepravilno delo in povzročeno škodo državljanom.
• Ustreznost, nujnost in sorazmernost državnih posegov v položaj družbenih subjektov.

• 6. Načelo socialne države.

Državna oblast se izvaja prek različnih funkcij države:

• Državna oblast se izvaja prek različnih funkcij države:

• zakonodajne
• izvršilno- upravne
• sodne

nastal je v ZDA 1787

• nastal je v ZDA 1787

• kongres (predst. dom in senat), predsednik in vrhovno sodišče so med seboj uravnoteženi

• predsednik − suspenzivni veto

• kongres − zakoni in proračun

• vrhovno sodišče − člane imenujeta predsednik in senat

Razvil se je v Angliji.

• Razvil se je v Angliji.

• Zakonodajna in izvšilna oblast sta enakopravni, sodna stoji bolj ob strani.

• Parlament lahko uveljavlja politično odgovornost vlade (nezaupnica).

• Vlada lahko zahteva od šefa države, da razpusti parlament in razpiše predčasne volitve.

• Izvršilna oblast je razdeljena med vlado in šefa države.

Je redek, uveljavljen v Švici in nekdaj v komunističnih državah.

• Je redek, uveljavljen v Švici in nekdaj v komunističnih državah.

• Izhaja iz načela enotnosti oblasti.

Položaj predsednika republike je močno okrepljen:

• Položaj predsednika republike je močno okrepljen:

• predsednik je neposredno voljen,
• ima močan vpliv na oblikovanje in delovanje vlade, ki mu je dejansko odgovorna in jo vodi,
• relativno manjše so pristojnosti parlamenta.

parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemški ureditvi

• parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemški ureditvi

• konstruktivna nezaupnica

• odstopanja

• imenovanje ministrov v parlamentu
• manjše pristojnosti predsednika republike
• večje pristojnosti parlamenta − ostanek prejšnjega, skupščinskega sistema

predsednika vlade lahko podpre druga koalicija kot ministre

• predsednika vlade lahko podpre druga koalicija kot ministre

• postopek oblikovanja vlade je dolgotrajen

• prihaja do položajev, ko imamo dva predsednika vlade: enega, ki je še v funkciji, vendar opravlja le še tekoče posle, in drugega, ki je že izvoljen, vendar pa do imenovanja ministrov še ni jasno, ali bo (čeprav je že bil izvoljen) funkcijo sploh nastopil

• nejasna je odgovornost ministrov znotraj vlade (posebej če parlament, na predlog predsednika vlade, ne razreši ministra),

• institut konstruktivne nezaupnice je praktično izničen

Različni načini neposrednega sodelovanja državljanov pri izvrševanju državne oblasti: predvsem referendum in ljudska iniciativa, v določenem smislu pa tudi pravica do peticije.

• Različni načini neposrednega sodelovanja državljanov pri izvrševanju državne oblasti: predvsem referendum in ljudska iniciativa, v določenem smislu pa tudi pravica do peticije.

• Referendum je oblika neposrednega odločanja volivcev o ustavi, zakonu ali o drugem pravnem aktu ali vprašanju, ki je pomembno za družbeno skupnost.

• Različne vrste referenduma glede na: območje, vsebino ali predmet, obveznost, čas uporabe in pravno moč.

odločanje: "da" ali "ne" oziroma "za" ali "proti“

• odločanje: "da" ali "ne" oziroma "za" ali "proti“

• ustavnorevizijski referendum: na zahtevo 30 poslancev, večina volilcev, ki so glasovali ob 50-odstotni volilni udeležbi

• referendum po 3. a členu ustave: o ratifikaciji medn. pogodbe, s katero se na mednarodne organizacije prenese izvrševanje dela suverenih pravic

• zakonodajni referendum: državni zbor na svojo pobudo, na zahtevo tretjine poslancev, državnega sveta ali 40.000 volilcev

• organizira se kot naknadni referendum
• za odločitev na zakonodajnem referendumu zadošča navadna relativna večina, torej večina volilcev, ki so glasovali

• posvetovalni referendum

• referendum za ustanovitev občine

• lokalni referendum

Državni zbor je dolžan preučiti predlog volilcev – ni pa mu treba pobude sprejeti.

• Državni zbor je dolžan preučiti predlog volilcev – ni pa mu treba pobude sprejeti.

• Pobudo za spremembo ustave vloži 30.000 volilcev.

• Zakonodajno iniciativo vloži 5.000 volilcev.

• Po zakonu o lokalni samoupravi ima ljudsko iniciativo tudi 5 % volilcev v občini.

• Pravica do peticije: vsak državljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena.

v svetu prevladuje posredna demokracija: temeljne odločitve sprejemajo v imenu ljudstva osebe, ki jih ljudstvo izvoli v ta namen

• v svetu prevladuje posredna demokracija: temeljne odločitve sprejemajo v imenu ljudstva osebe, ki jih ljudstvo izvoli v ta namen

• temelji na načelih enakosti državljanov in ljudske suverenosti

• izraža se v poslanskem mandatu

Je pooblastilo za zastopanje in predstavljanje ljudstva.

• Je pooblastilo za zastopanje in predstavljanje ljudstva.

• Je razmerje med ljudstvom in predstavniki.

• Mandat je:

• imperativni ali
• reprezentativni.

• 82. člen ustave: poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.

• mandat članov državnega sveta

v moderni državi se je neposreden odnos med ljudstvom in predstavniki pretrgal

• v moderni državi se je neposreden odnos med ljudstvom in predstavniki pretrgal

• izražajo demokratični pluralizem, pomagajo pri oblikovanju in izražanju ljudske volje in so osnovno sredstvo politične participacije

• državna oblast je sredstvo za uresničevanje političnega programa politične stranke

• glavni vzvod vpliva političnih strank na volitve: pravica postavljati kandidate za člane predstavniških teles

• brez stranke je izvolitev kandidata praktično nemogoča

Je zaradi velikega vpliva strank na odločitve načelo reprezentativnosti mandata vprašljivo?

• Je zaradi velikega vpliva strank na odločitve načelo reprezentativnosti mandata vprašljivo?

• Ali stranke zmanjšujejo demokratičnost političnega procesa?

• Brez strankarske discipline ni mogoče dosegati odločitev v parlamentu.

Bistvena naloga strank je, da v bolj ali manj demokratičnem procesu reducirajo ogromno število partikularnih mnenj in interesov v obvladljivo število pomembnih političnih zahtev in opcij, ki jih obvladljivo število strank v parlamentu in v vladi spreminja v politične odločitve države.

• Bistvena naloga strank je, da v bolj ali manj demokratičnem procesu reducirajo ogromno število partikularnih mnenj in interesov v obvladljivo število pomembnih političnih zahtev in opcij, ki jih obvladljivo število strank v parlamentu in v vladi spreminja v politične odločitve države.

ki propagira nasilje, rušenje ustavne ureditve ali zahteva odcepitev kakšnega dela Slovenije oziroma namerava delovati ali deluje protiustavno;

• ki propagira nasilje, rušenje ustavne ureditve ali zahteva odcepitev kakšnega dela Slovenije oziroma namerava delovati ali deluje protiustavno;

• ki je ustanovljena ali deluje kot vojaško ali oboroženo združenje;

• ki ima sedež v tujini in torej ni registrirana v Sloveniji in v skladu z njeno zakonodajo.

Stranko lahko ustanovi najmanj 200 polnoletnih slovenskih državljank in državljanov.

• Stranko lahko ustanovi najmanj 200 polnoletnih slovenskih državljank in državljanov.

• Viri financiranja: članarine, prispevki zasebnikov ter pravnih in fizičnih oseb, prihodki od premoženja stranke, darila, volila, dotacija iz proračuna, ter dobiček iz dohodka podjetja.

• Posebej je urejeno financiranje volilne kampanje, in sicer v zakonu o volilni kampanji.

• Zakon zagotavlja demokratičnost določanja kandidatov znotraj samih strank.

izraz ljudske suverenosti

• izraz ljudske suverenosti

• nujni pogoj za demokratično oblikovanje državnih organov

• volitve dajejo predstavnikom mandat za legitimno izvajanje oblasti

večinski

• večinski

• proporcionalni

• volilni sistem ima močan vpliv na zastopanost strank v predstavniškem telesu in na delovanje države nasploh

sistem relativne večine

• sistem relativne večine

• sistem absolutne večine

• alternativno glasovanje

sistem je enostaven

• sistem je enostaven

• vsi volilni okraji so enako zastopani

• personalizacija

• sistem sili stranke k predvolilnim koalicijam

• kadar stranka zmaga, prevzame tudi vso oblast in odgovornost za vodenje države

• močne in stabilne vlade

tudi manjše stranke lahko pridejo v parlament

• tudi manjše stranke lahko pridejo v parlament

• zmanševanje političnih napetosti

• glasovi se ne izgubljajo

• sistem preprečuje polarizacijo na dva bloka

• večja možnost prilagajanja

aktivna volilna pravica − pasivna volilna pravica, določena v ustavi kot ena temeljnih političnih pravic državljana

• aktivna volilna pravica − pasivna volilna pravica, določena v ustavi kot ena temeljnih političnih pravic državljana

• splošna volilna pravica:

• imajo jo vsi državljani (razen mlajših od 18 let)
• zakon o volitvah v državni zbor dodaja še pogoj, da volilcu ni bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev; o odvzemu – sodišče

• enaka volilna pravica

• odstop od tega načela: volilna pravica pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti

neposredna in posredna volilna pravica

• neposredna in posredna volilna pravica

• neposredne volitve parlamenta
• posredne volitve preko elektorjev: predsednik države, drugi dom parlamenta, vlada … 

• svobodna volilna pravica (80. člen), je tudi kazenskopravno varovana

• tajnost glasovanja

vodi se v registru stalnega prebivalstva v UE ter v centralnem registru prebivalstva RS  

• vodi se v registru stalnega prebivalstva v UE ter v centralnem registru prebivalstva RS  

• stalna in občasna

• e. državljanov RS, s stalnim preb. v RS
• e. državljanov RS, ki nimajo stalnega preb. v RS (zahteva)
• e. državljanov EU s stalnim preb. v RS
• in e. volilne pravice za volitve v Evropski parlament

volilni organi

• volilni organi

• komisije, odbori

• določene funkcije tudi:

• DZ, predsednik, US in VS

• volilni organi neodvisni, skrbijo za tehnično izvedbo volitev

• sestava: predsednik, namestniki, 4-letni mandat

• predstavniki in zaupniki list kandidatov

sestavljen iz časovno določenih opravil, ki vodijo do njegovega končnega cilja, torej do izvolitve članov parlamenta (volilni rokovnik)

• sestavljen iz časovno določenih opravil, ki vodijo do njegovega končnega cilja, torej do izvolitve članov parlamenta (volilni rokovnik)

• faze: kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje izida glasovanja

• volitve v državni zbor razpiše predsednik republike (le splošne volitve)

• ločimo splošne (redne, predčasne), ponovne, naknadne in nadomestne volitve 

kandidate predlagajo politične stranke ali pa volivci

• kandidate predlagajo politične stranke ali pa volivci

• volivci: tisoč volilcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti.

• politična stranka (trije poslanci 50 ali 100 podpisov) določa kandidate po postopku, ki ga uredi z lastnimi pravili – tajno glasovanje

• predlagatelj ob določitvi liste kandidatov določi tudi, v katerem volilnem okraju se bo glasovalo o posameznem kandidatu

• noben spol ne sme biti na kandidatni listi zastopan z manj kakor 35 % od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi; če so na listi trije kandidati, ne smejo biti vsi istega spola

• pisno soglasje kandidata − nepreklicno

Lista kandidatov se vloži pri volilni komisiji volilne enote 25. dan pred dnevom glasovanja.  

• Lista kandidatov se vloži pri volilni komisiji volilne enote 25. dan pred dnevom glasovanja.  

• Volilne komisije ugotovijo, ali so predložene kandidature zakonite.

• Volilna komisija lahko listo potrdi ali pa jo zavrne. Zavrne jo lahko iz formalnih ali iz vsebinskih razlogov.

so območja, na katera se pred volitvami razdeli celotno območje, na katerem se izvedejo volitve

• so območja, na katera se pred volitvami razdeli celotno območje, na katerem se izvedejo volitve

• v vsaki se zagotovi približno enako število mandatov na določeno število prebivalcev, kar zahteva načelo enake volilne pravice

• enomandatne in večmandatne volilne enote

• gerrymandering

• 8 volilnih enot, v vsaki volilni enoti 11 okrajev

• za ital. in madž. narodno skupnost se oblikujeta posebni volilni enoti

je dejanje, s katerim volilec uresničuje aktivno volilno pravico

• je dejanje, s katerim volilec uresničuje aktivno volilno pravico

• tajno in javno glasovanje, prevladuje tajno

• naši volivci glasujejo samo osebno, nihče ne more glasovati po pooblaščencu

• v primeru telesne hibe ali nepismenosti lahko volilec pripelje s seboj nekoga, ki mu pomaga
• v vsakem volilnem okraju je najmanj eno volišče, ki je še posebej prilagojeno invalidom (prilagojene glasovnice, glasovalni stroji itd.)

80. člen ustave: poslanci se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.

• 80. člen ustave: poslanci se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.

• mandati se delijo na dveh ravneh: Dropp, d’Hondt

• personalizacija: izvoljeni tisti kandidati, ki so imeli največji delež glasov v skupnem številu glasov v volilnih okrajih, v katerih so nastopili 

4 faze: na vsakem volišču, v volilnem okraju, v volilni enoti, na ravni vse države

• 4 faze: na vsakem volišču, v volilnem okraju, v volilni enoti, na ravni vse države

• Mandat pri volitvah poslancev narodne skupnosti se dodeli na podlagi prednostnega vrstnega reda, ki se točkuje. Za vsako prvo mesto se dodeli kandidatu toliko točk, kolikor je kandidatov na glasovnici. Za vsako naslednje mesto se dodeli točka manj. Točke, ki jih dobi posamezni kandidat, se seštejejo, izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil največje število točk v volilni enoti.

4-odstotni volilni prag

• 4-odstotni volilni prag

• odločilni vpliv volilcev na razdelitev mandatov

• Droppov količnik

• odpravlja napako pri drugi delitvi mandatov

• ukinja nacionalno listo

• novela zakona iz 2006

Varovana je kot ena temeljnih političnih pravic. Varstvo volilne pravice je namenjeno zlasti kontroli nad ugotavljanjem volilnih rezultatov.

• Varovana je kot ena temeljnih političnih pravic. Varstvo volilne pravice je namenjeno zlasti kontroli nad ugotavljanjem volilnih rezultatov.

• Uveljavljanje varstva volilne pravice je zagotovljeno: v postopku pred volilnimi komisijami, pred državnim zborom.

• Sodno varstvo volilne pravice: pred sodišči in pred ustavnim sodiščem.

• Pravico vložiti ugovor zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja ima vsak kandidat oziroma predstavnik liste kandidatov.

• Kazniva dejanja in prekrški.

volilna pravica

• volilna pravica

• posredne volitve

• posebna volilna telesa

• sistem relativne večine

• volitve razpiše predsednik DZ

neposredne splošne volitve, ki jih razpiše predsednik DZ

• neposredne splošne volitve, ki jih razpiše predsednik DZ

• večinski dvokrožni sistem

• kandidatura 10 poslancev DZ, politične stranke 3 podpisi ali 5000 volivcev

Predstavniško telo (svet) praviloma neposredno volijo prebivalci lokalne skupnosti. Ponekod (pri nas) se neposredno voli tudi župan.

• Predstavniško telo (svet) praviloma neposredno volijo prebivalci lokalne skupnosti. Ponekod (pri nas) se neposredno voli tudi župan.

• Volilna pravica je vezana samo na prebivalce lokalne skupnosti, aktivno volilno pravico na volitvah v občinski svet imajo tudi tujci s stalnim prebivališčem na območju občine.

• Mandati v občinskem svetu se delijo tako po večinskem (do 12 članov) kot tudi po proporcionalnem načelu. Ena ali več volilnih enot. Narodnostni in romska skupost – večinsko.

• Preferenčno glasovanje – če p. glasove odda ¼ volivcev in kandidat dobi več kot 10 % glasov, oddanih za listo, se vrstni red na listi spremeni.

je organ, ki predstavlja ljudstvo kot celoto, sprejema najpomembnejše odločitve v družbi.

• je organ, ki predstavlja ljudstvo kot celoto, sprejema najpomembnejše odločitve v družbi.

• opravlja zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo

• enodomen ali dvodomen, redko več

dvodomni praviloma v zveznih državah, včasih drugi dom predstavlja posamične dele vol. telesa

• dvodomni praviloma v zveznih državah, včasih drugi dom predstavlja posamične dele vol. telesa

• popolna, nepopolna dvodomnost

• merilo položaj drugega doma (enak ali šibkejši)

• razreševanje spora med domovoma

• procesi izginjanja ali slabitve položaja drugega doma

• kontinuiteta, stabilnost oblasti, kvalitetnejše odločitve; oteženo sprejemanje odločitev

• v naši ureditvi državni svet opravlja določene pristojnosti na področju zakonodajne funkcije

zakonodajno funkcijo opravlja DZ kot splošno predstavniško telo, ki edino sme sprejemati zakone

• zakonodajno funkcijo opravlja DZ kot splošno predstavniško telo, ki edino sme sprejemati zakone

• državni svet le posredno sodeluje pri sprejemanju zakonov; njegov položaj je podrejen

90 poslancev, 88 voljenih na podlagi splošne in enake volilne pravice + 2 narodni skupnosti

• 90 poslancev, 88 voljenih na podlagi splošne in enake volilne pravice + 2 narodni skupnosti

• mandat 4 leta

• razpust − predčasne volitve
• vojna, izredno stanje

• mandat začne teči s prvo sejo novega DZ

Zakonodajna funkcija:

• Zakonodajna funkcija:

• sprejema spremembe ustave

• sprejema zakone in druge splošne akte

• sprejema svoj poslovnik

• sprejema državni proračun in zaključni račun proračuna

• ratificira mednarodne pogodbe

• razpisuje referendum

odloča o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter o uporabi obrambnih sil

• odloča o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter o uporabi obrambnih sil

• verificira mandate poslancev in odloča o imuniteti, ne samo poslancev, temveč tudi sodnikov ustavnega sodišča in sodnikov

• sprejema svoj poslovnik (z dvotretjinsko večino navzočih poslancev), odloke o ustanovitvi delovnih teles (poslovniki delovnih teles)

parlament vodi in predstavlja predsednik

• parlament vodi in predstavlja predsednik

• skrb za uresničevanje z ustavo določenih razmerij z državnim svetom, predsednikom države, z vlado in drugimi državnimi organi

• sklicuje in vodi seje državnega zbora in skrbi za izvajanje njegovega poslovnika

• trije podpredsedniki državnega zbora, eden izmed podpredsednikov iz največje opozicijske poslanske skupine

• razrešitev

• sekretar in službe

Sestavljajo ga predsednik in podpredsednik DZ, vodje PS in poslanca narodnih skupnosti.

• Sestavljajo ga predsednik in podpredsednik DZ, vodje PS in poslanca narodnih skupnosti.

• Kolegij odloča o predlogu za sprejem zakona po nujnem postopku (razen v primeru zaupnice), skrajšanem post., ali se bo opravila predhodna obravnava zakona, o številu mest posameznih PS v delovnih telesih, o sestavi delegacij DZ v mednarodnih telesih.

• Odloča z glasovi vodij poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo več kot polovico vseh poslancev v DZ. Če v 5 dneh odločitvi pisno nasprotuje najmanj 1/5 poslancev, odloči DZ brez razprave in obrazložitve glasu.

• Sprejme program dela DZ ter dvomesečni terminski program,

• Odloča tudi o času: trajanja seje DZ, obravnavanja posameznih točk dnevnega reda, trajanju razprav.

so posebni organi DZ, ki jih sestavljajo poslanci

• so posebni organi DZ, ki jih sestavljajo poslanci

• sestava odraža politično sestavo parlamenta; liho število

• pripravljajo predloge odločitev, obravnavajo predloge zakonov in drugih aktov državnega zbora

• odbori in komisije

• predsednik in podpredsednik iz različnih poslanskih skupin

• vodilne funkcije in večina članov v komisiji za nadzor javnih financ in v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pripadajo poslancem opozicijskih poslanskih skupin

Poslanci se povezujejo v poslanske skupine, pri čemer pa je vsak poslanec lahko član le ene poslanske skupine.

• Poslanci se povezujejo v poslanske skupine, pri čemer pa je vsak poslanec lahko član le ene poslanske skupine.

• Poslansko skupino lahko ustanovijo najmanj trije poslanci.

• Vodje poslanskih skupin so člani kolegija predsednika DZ in sodelujejo pri organiziranju dela DZ in pri odločanju o vprašanjih iz pristojnosti kolegija.

državni zbor zaseda praviloma vsak mesec

• državni zbor zaseda praviloma vsak mesec

• zadnjih sedem delovnih dni

• redna in izredna zasedanja: predsednik DZ

• izredno zasedanje: na zahtevo ¼ poslancev DZ ali predsednika republike; na predlog vlade ali po sklepu kolegija, če ni mogoče odlagati in ni bilo mogoče pravočasno uvrstiti na redno sejo

• sklepčnost: večina poslancev odločitve: z večino opredeljenih glasov posamezne odločitve: absolutna navadna večina, relativna kvalificirana večina in absolutna kvalificirana večina

• glasovanje: praviloma javno, tajno le pri pos. volitvah

DZ sprejema: zakone, avtentične razlage zakonov, poslovnik, odloke in sklepe, državni proračun, deklaracije, resolucije in priporočila in uradna prečiščena besedila zakonov

• DZ sprejema: zakone, avtentične razlage zakonov, poslovnik, odloke in sklepe, državni proračun, deklaracije, resolucije in priporočila in uradna prečiščena besedila zakonov

• zakon lahko predlaga vlada, vsak poslanec in najmanj 5.000 volivcev ter državni svet

• predlog zakona mora vsebovati naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev

• zakonodajni postopek se deli na tri faze: na prvo, drugo in tretjo obravnavo zakona

Prva obravnava: opravi se izjemoma, na zahtevo 10 poslancev in kot splošna razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem zakona, ter o načelih, ciljih in poglavitnih rešitvah predloga zakona. Sklep: postopek se nadaljuje ali zakon se ne sprejme.

• Prva obravnava: opravi se izjemoma, na zahtevo 10 poslancev in kot splošna razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem zakona, ter o načelih, ciljih in poglavitnih rešitvah predloga zakona. Sklep: postopek se nadaljuje ali zakon se ne sprejme.

• Druga obravnava: Besedilo predloga zakona dopolnjuje in spreminja le z amandmaji. Obravnava najprej v mat. del. telesu in nato na seji DZ o dopolnjenem predlogu zakona. Vlada vlaga amandmaje le k vloženim amandmajem in če ni predlagateljica. Lahko pa vloži amandma k dopolnjenemu predlogu zakona.

• Tretja obravnava: razprava o predlogu kot celoti, o pos. členih zakona le izjemoma. Predlagatelj, vlada, če ni predlagatelj, in p. skupina, če v 2. obr. amandmaji. Uskladitveni amandma.

• Po končani razpravi se glasuje o predlogu zakona kot celoti.

Nujni postopek zaradi interesov varnosti ali obrambe države, odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države.

• Nujni postopek zaradi interesov varnosti ali obrambe države, odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države.

• Skrajšani postopek, za manj pom. sprem. zakona, razvelj. zakona, manj zaht. uskladitve zakona z drugimi zakoni ali s pravom EU, odl. US. Ni splošne razprave, 2. in 3. obr. predloga zakona pa se opravita na isti seji.

Državni proračun dve fazi predstavitev in odločanje o proračunu; rok 1. oktober.

• Državni proračun dve fazi predstavitev in odločanje o proračunu; rok 1. oktober.

• Amandmaji: pravilo o ravnovesju med proračunskimi izdatki in prejemki.

• Vlada v 30 dneh po predstavitvi pripravi dopolnjeni predlog z amandmaji, s katerimi se strinja, in lastnimi spremembami.

• V15 dneh po predložitvi dopolnjenega predloga − seja, na kateri se odloča o proračunu.

• Poseben enostavnejši postopek je določen tudi za sprejem rebalansa in sprememb državnega proračuna in zaključnega računa državnega proračuna.

Po ustavi zakone razglaša predsednik republike najkasneje v 8 dneh po njihovem sprejemu.

• Po ustavi zakone razglaša predsednik republike najkasneje v 8 dneh po njihovem sprejemu.

• Vsak zakon (kot tudi drug predpis) mora biti objavljen.

• Zakon začne veljati 15. dan po objavi, razen če je v njem samem določeno drugače.

o zadevah javnega pomena,

• o zadevah javnega pomena,

• DZ sam, tretjina poslancev DZ ali na zahtevo DS

• imenuje preiskovalno komisijo, ki ima smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi

Pridobitev mandata z dnem izvolitve; začetek izvrševanja z dnem potrditve v DZ; pritožba US; poslanec ima poslansko imuniteto, plačo itd.

• Pridobitev mandata z dnem izvolitve; začetek izvrševanja z dnem potrditve v DZ; pritožba US; poslanec ima poslansko imuniteto, plačo itd.

• Izguba mandata:

• smrt, nezmožnost, odstop, izguba pasivne volilne pravice, nezdružljivost funkcij, kazen zapora 6 mes.
• prenehanje mandatne dobe parlamenta in predčasni razpust parlamenta.

• Pravice poslanca: z glasovanjem sodeluje pri odločanju parlamenta, zak. iniciativa, poslanske pobude in vprašanja.

10 poslancev: predlog za izvolitev novega predsednika vlade, interpelacija o delu vlade ali posameznega ministra, obtožba predsednika vlade ali posameznega ministra pred US in predlog razprave o vprašanjih širšega pomena

• 10 poslancev: predlog za izvolitev novega predsednika vlade, interpelacija o delu vlade ali posameznega ministra, obtožba predsednika vlade ali posameznega ministra pred US in predlog razprave o vprašanjih širšega pomena

• 20 poslancev: predlog za začetek postopka za spremembo ustave

• 30 poslancev: referendum, parlamentarna preiskava ali obtožba predsednika republike pred ustavnim sodiščem

• dolžnosti poslanca: udeležba, sodelovanje na sejah DZ in na sejah delovnih teles državnega zbora, katerih član je poslanec

• opravičena odsotnost: zdr. in drugi razl., delo v v. e.; obstrukcija
• neopravičena odsotnost: za dneve odsotn. mu ne pripada plača

Državni svet je po ustavi zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov.

• Državni svet je po ustavi zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov.

• Ni ga mogoče uvrstiti niti kot nosilca zakonodajne niti izvršilne in seveda tudi ne sodne funkcije; DS deluje v okviru zakonodajne funkcije, ni pa njen nosilec (ne sprejema zakonov).

• Državni svet se v celoti oblikuje z volitvami.

predlagati državnemu zboru sprejem zakonov

• predlagati državnemu zboru sprejem zakonov

• dati državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti

• zahtevati, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča

• zahtevati razpis zakonodajnega referenduma

• zahtevati preiskavo o zadevah javnega pomena (parlamentarno preiskavo)

• na zahtevo DZ državni svet izreče mnenje o posamezni zadevi

DS ima svoj poslovnik (absolutna večina).

• DS ima svoj poslovnik (absolutna večina).

• DS ima predsednika in enega podpredsednika, (absolutna večina mandat dve leti in pol).

• Delovna telesa opravljajo podobne naloge kot v DZ. Poslovnik DS predvideva stalne in občasne komisije, ki delujejo na različnih področjih.

• Poslanske skupine se v DS ne oblikujejo; organizirajo se interesne skupine po posamičnih področjih, ki so zastopana v državnem svetu.

• DS odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Za razpis zakonodajnega referenduma je potrebna absolutna navadna večina.

• Član DS pridobi mandat s potrditvijo mandata v DS, uživa imuniteto, funkcija je častna.

Individualni organ, njegove funkcije so predvsem reprezentativne narave. Pristojnosti:

• Individualni organ, njegove funkcije so predvsem reprezentativne narave. Pristojnosti:

• predstavlja Republiko Slovenijo,
• je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil,
• razglaša zakone,
• v primeru izrednih razmer ali vojne, če se DZ ne more sestati, sprejema, na predlog vlade, uredbe z zakonsko močjo,
• razpisuje volitve v DZ in razpušča državni zbor,
• predlaga in imenuje nekatere državne funkcionarje,
• imenuje veleposlanike, sprejema poverilna pisma,
• odloča o pomilostitvah ter podeljuje odlikovanja in častne naslove.

politično je neodgovoren DZ

• politično je neodgovoren DZ

• ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma

• ne sme istočasno opravljati druge javne funkcije ali poklica

• predsednika republike nadomešča predsednik državnega zbora

• na zahtevo DZ mora podati mnenje o posameznem vprašanju

• neposredna izvolitev

• odsotnost sopodpisa

Je temeljni in dejanski nosilec izvršilne oblasti.

• Je temeljni in dejanski nosilec izvršilne oblasti.

• (predsednik republike je nominalni šef i. oblasti)

• Je hkrati vrh izvršilne funkcije in najvišji organ državne uprave.

• Je neodvisna, a odgovarja za svoje delo parlamentu in je njena usoda odvisna od njega.

• Je politično telo, ki uresničuje politiko stranke.

• Politiko vlada uveljavlja prek svojih zakonskih in drugih predlogov, ki jih daje parlamentu, in pa v okviru svoje izvršilne funkcije.

• Je sestavljena iz ministrov (dvojna vloga).

predsednik in ministri (12)

• predsednik in ministri (12)

• minister:

• sodeluje pri odločanju vlade
• izdaja predpise
• vodi in predstavlja ministrstvo,
• sprejema odločitve iz prist. m.

• Največ dva državna sekretarja

• nadomešča ministra, razen v funkciji izdajanja predpisov in pri glasovanju na vladi.

• upravno in strokovno delo vodijo generalni direktorji, ki so javni uslužbenci, imenovani na podlagi javnega natečaja za dobo petih let

opravlja politično izvršilno funkcijo

• opravlja politično izvršilno funkcijo

• predlaga parlamentu politiko, predlaga v sprejem zakone in druge akte (iniciativna funkcija) ter skrbi za njihovo uresničevanje

• opravlja upravno funkcijo

• deluje kot vrh državne uprave, pri čemer usmerja in nadzoruje delovanje upravnih organov in jih prek ministrov tudi neposredno vodi

• akti vlade: uredba, odlok, poslovnik, sklep, odločba

poenostavitev in izboljševanje pravnega okolja

• poenostavitev in izboljševanje pravnega okolja

• načrtovanje in analiza vseh učinkov novega predpisa

• poglobljena razprava o ciljih in pričakovanih učinkih takšne odločitve ali predpisa

• kvalitetna priprava predpisa

• Ria − uspešno določiti cilje politik na podlagi analiz in ustreznih informacij

• deregulacija, odprava administrativnih ovir

• sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov

deluje na sejah; odloča z absolutno večino; predsednik ima v primeru sodega števila članov vlade odločilni glas

• deluje na sejah; odloča z absolutno večino; predsednik ima v primeru sodega števila članov vlade odločilni glas

• način dela določa poslovnik (redne in dopisne seje, elektronsko poslovanje) komisije in druga delovna telesa, strateški sveti (ministrski svetnik), sveti vlade

• vladni odbori: poslovnik določa, da se posamezne vladne odločitve o manj pomembnih vprašanjih lahko sprejmejo na seji odbora, če na seji prisotni ministri sklepu niso nasprotovali − sporno

• vlada ali njen predsednik ima pravico zadržati izvršitev predpisa, ki ga izda minister

• vlada odloča tudi o kompetenčnih sporih

• kabinet predsednika vlade, generalni sekretariat (generalni sekretar) SVZ in druge vladne službe

Odgovornost je politična (razrešitev, odstop, nepravne oblike) in kazenska in civilna.

• Odgovornost je politična (razrešitev, odstop, nepravne oblike) in kazenska in civilna.

• Kolektivna in individualna. Minister odgovarja za delo vlade kot celote in za delo ministrstva, ki ga vodi.

• Odgovornosti za odločitve vlade se minister lahko reši le, če odstopi s funkcije ministra.

• Posledica kolektivne odgovornosti je, da z vlado padejo tudi vsi ministri.

• Kazenska in civilna odgovornost sta samo individualni, vezani samo na ministrovo osebo.

Vlada v parlamentarnem sistemu: mandat, investitura.

• Vlada v parlamentarnem sistemu: mandat, investitura.

• Dejansko oblikovanje vlade je odvisno predvsem od strankarske sestave parlamenta. (manjšinska, tehnična vlada).

• V naši ureditvi predsednika vlade voli DZ (absolutna večina) na predlog predsednika republike.

• Predsednik vlade mora v 15 dneh predložiti ministre v imenovanje državnemu zboru. Zaslišanje (hearing).

• Vlada nastopi f., če je imenovanih več kot dve tretjini resornih ministrov. V treh mesecih ostale.

Vlada ne more delovati, če nima podpore v parlamentu. Polit. odg. vlade se kaže ravno v tem.

• Vlada ne more delovati, če nima podpore v parlamentu. Polit. odg. vlade se kaže ravno v tem.

• Glasovanje o zaupnici vladi, bodisi o nezaupnici.

• Če izgubi podporo parlamenta, mora vlada odstopiti ali pa doseči razpustitev parlamenta.

• Konstruktivna nezaupnica.

• Glasovanje o nezaupnici na podlagi interpelacije.

• Zaupnica vladi.

Poslanska vprašanja (ustna in pisna) in pobude. Enkrat mesečno posebna točka. Prva 4 vprašanja 3 poslanci opozicije in en poslanec pozicije.

• Poslanska vprašanja (ustna in pisna) in pobude. Enkrat mesečno posebna točka. Prva 4 vprašanja 3 poslanci opozicije in en poslanec pozicije.

• Sodelovanje vlade pri delu državnega zbora.

Načelo supremacije ustave (nadvlada ustave)

• Načelo supremacije ustave (nadvlada ustave)

• Zakon kot akt naslednje pravne moči za ustavo mora biti v skladu z ustavo. Enako velja za vse podzakonske predpise in druge splošne akte.

• Načelo funkcionalne ustavnosti

• Vse funkcije organov državne oblasti morajo biti utemeljene na ustavi in se morajo izvrševati v okviru ustave. Na funkcionalno ustavnost se veže tudi načelo odgovornosti vseh nosilcev javnih funkcij, tako organov kot tudi posameznikov.

Načelo supremacije zakona: podzakonske norme morajo biti v skladu z zakonom.

• Načelo supremacije zakona: podzakonske norme morajo biti v skladu z zakonom.

• Funkcionalna zakonitost: funkcije državnih organov oziroma organov z javnimi pooblastili so utemeljene v zakonu in se uresničujejo v okviru zakona.

• V vsakem posamičnem aktu navedena zakonska podlaga za njegovo izdajo, da se občan lahko pritoži, če meni, da pristojni organ ni ravnal zakonito.
• Načelo objavljanja predpisov. Vacatio legis. Prepoved retroaktivnosti. Pravnomočnost.

kontrola ustavnosti zakonov + organi, ki jo izvajajo

• kontrola ustavnosti zakonov + organi, ki jo izvajajo

• vsebina: odločanje, ali je pravna norma v skladu z ustavo ali ne

• običajna ali posebna sodišča

• preventivna ali represivna kontrola ustavnosti

• razveljavitev ali odprava norme

• konkretna (rešitev spora) ali abstraktna kontrola

• postopek se začne na zahtevo ali na predlog upravičenega predlagatelja

najvišji najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin

• najvišji najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin

• v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ

• sestavljeno iz 9 sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli DZ za dobo 9 let in ni dopuščena ponovna izvolitev

• sodnik US: pravni strokovnjak, star vsaj 40 let

• predsednika US izvolijo sodniki za dobo 3 let

Odloča:

• Odloča:

• o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ustavo, z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava;
• o skladnosti predpisov LS z ustavo in z zakoni;
• o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi;
• o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti;

o sporih glede pristojnosti

• o sporih glede pristojnosti
• med državo in LS, in med samimi LS,
• med sodišči in drugimi državnimi organi,
• o sporih o pristojnostih med državnim zborom, predsednikom republike in vlado;
• o odgovornosti predsednika republike zaradi ustavne obtožbe;
• o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank;
• o pritožbah v postopku potrditve poslanskih mandatov;
• o drugih zadevah, ki so mu naložene z ustavo ali z zakoni.

Pri nas je uveljavljen sistem abstraktne in represivne kontrole ustavnosti.

• Pri nas je uveljavljen sistem abstraktne in represivne kontrole ustavnosti.

• Izjema: presoja mednarodnih pogodb. Na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev namreč daje ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. Če ustavno sodišče meni, da pogodba ni v skladu z ustavo, je ni mogoče ratificirati.

zakon lahko US razveljavi

• zakon lahko US razveljavi

• podzakonske predpise ali splošne akte US odpravi ali razveljavi

• predpis ali splošni akt odpravi, kadar ugotovi, da je treba odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti

• odprava škode

• v vseh drugih primerih pa ustavno sodišče protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte razveljavi

zahteva in pobuda

• zahteva in pobuda

• pobudo lahko da vsakdo, ki izkaže svoj pravni interes (če napadeni predpis neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj)

• pri podzakonskih aktih se pobuda lahko vloži v 1 letu od uveljavitve predpisa oz. odkar je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic

• predlagatelj ne more sprožiti postopka za oceno predpisov, ki jih je sam sprejel

Se nanašajo na odločanje o:

• Se nanašajo na odločanje o:

• sporih glede pristojnosti,

• odgovornosti predsednika republike, vlade ali ministrov,

• o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank,

• o potrditvi poslanskih mandatov in

• o ustavni pritožbi.

je sredstvo za varstvo ustavnih (človekovih) pravic in temeljnih svoboščin

• je sredstvo za varstvo ustavnih (človekovih) pravic in temeljnih svoboščin

• vloži se na US zoper posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil

• hujše posledice za pritožnika
• ne v sporih majhne vrednosti, zaradi motenja posesti in v zadevah prekrškov

• pogoj, da pritožnik prej praviloma izčrpa vsa pravna sredstva, vključno s sodno potjo

• varuh človekovih pravic

je najvišji organ kontrole državnih računov, proračuna in celotne javne porabe

• je najvišji organ kontrole državnih računov, proračuna in celotne javne porabe

• ne sodi v okvir sodne veje oblasti

• je neodvisno in vezano na ustavo in zakon

• predsednika in dva namest. (senat) imenuje DZ z večino glasov vseh poslancev za dobo 9 let

• 6 vrhovnih državnih revizorjev, službe, izvedenci

Imuniteta je pravna neodgovornost in pravna nedotakljivost za določena kazniva dejanja.

• Imuniteta je pravna neodgovornost in pravna nedotakljivost za določena kazniva dejanja.

• Namen: da se parlamentu, omogoči neodvisno in nemoteno delo in svobodno delovanje njegovih članov.

• Materialna in procesna, poklicna (indemniteta) in nepoklicna, absolutna in relativna imuniteta.  

• Brez dovoljenja ne more biti p. odvzeta svoboda, niti zoper njega sprožen kazenski postopek. Izjema: hujša kazniva dejanja: 5 let zapora.

enako kot poslanci: člani DS, sodniki US

• enako kot poslanci: člani DS, sodniki US

• ustava ne priznava imunitete predsedniku republike, predsedniku vlade ter ministrom.

• imuniteta sodnikov:

• materialna in absolutna: za mnenje pri odločanju na sodišču (tudi za porotnike)
• procesna in relativna ter priznana le sodnikom: za pripor ali začetek KP ob sumu KD pri opravljanju sodniške funkcije je potrebno dovoljenje DZ

• imuniteta varuha človekovih pravic velja le za pripor, ne pa tudi za kazenski postopek

poslanec

• poslanec

• član državnega sveta

• predsednik republike

• nosilec sodniške funkcije, državni tožilec in sodnik ustavnega sodišča

• Na podlagi zakona še:

• člani vlade, računskega sodišča, varuh človekovih pravic

Obtožba (impeachment) je postopek obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev zaradi kršitve ustave ali kršitve zakona.

• Obtožba (impeachment) je postopek obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev zaradi kršitve ustave ali kršitve zakona.

• Gre za ugotavljanje kazenske odgovornosti, torej odgovornosti za določena protipravna dejanja.

• Postopek pa se bistveno razlikuje od postopka ugotavljanja kazenske odgovornosti pred rednimi sodišči.

• Predsednik republike, predsednik vlade, ministri.

• Zaradi kršitve ustave in (hujše) kršitve zakona.

Prva faza je predlog za začetek postopka, ki ga lahko da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali pa najmanj trideset tisoč volilcev.

• Prva faza je predlog za začetek postopka, ki ga lahko da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali pa najmanj trideset tisoč volilcev.

• DZ ustanovi ustavno komisijo

• O predlogu odloči DZ z relativno 2/3 večino glasov poslancev.

• V drugi fazi se odloča o sami spremembi ustave. Spremembo ustave sprejme DZ z 2/3 absolutno večino.

• DZ razpiše referendum, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Odločitev je sprejeta če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali, pri čemer pa se mora glasovanja udeležiti večina volilcev.

• Razglasitev 8 dni po sprejemu na seji DZ s sprejemom odloka o razglasitvi.

PRIPOROČAM:

• PRIPOROČAM:

• študijsko gradivo Upravne akademije

• ZA VEDOŽELJNE:

• Državna ureditev Slovenije

• Ustavna ureditev Slovenije

• [e-mail]