Predmet in razvoj psihologije

PREDMET IN RAZVOJ PSIHOLOGIJE

1. 
   Opredeli psihologijo in jo razmeji od drugih znanosti.
   
   • 
     Psihologija je znanost, ki preučuje duševne pojave, vedenje in osebnost.
     

Torej psihologija pojasnjuje duševne pojave (ter vedenje in osebnost), medtem ko sociologija preučuje družbene pojave, fizika in kemija pojave in procese nežive narave, biologija pa živo naravo, BIO duševni pojavi povezani z biološkimi. Sociologija, zgodovina, ekonomija bolj usmerjene na večje skupine ljudi medtem ko je PSI osredotočena na posameznika. Formalne znanosti npr:matematika filozofija niso dostopne čutni izkušnji. (PSI=izkustvena ali empirična znanost-pojavi ki so dostopni čutni izkušnji, mogoče opazovati in meriti)

2. 
   Opredeli in razlikuj duševne procese, lastnosti, doživljanje in obnašanje.
   

Duševne pojave razdelimo na procese, lastnosti in stanja:

• 
  Duševni procesi so tisti del notranjega dogajanja, ki poteka v določenem časovnem sosledju in običajno vodi k določenem izidu. Poznamo spoznavne(kognitivne), motivacijske in čustvene duševne procese. Doživljamo jih lahko: notranje subjektivno izkušamo, ali pa navzven v vedenju ali obnašanju.
  
• 
  Lastnosti so razmeroma trajne značilnosti oz. ustaljeni načini doživljanja in vedenja. ( značaj, temperament, sposobnosti, telesne značilnosti- osebnostne lastnosti)
  
• 
  Obnašanje ali vedenje je vsaka aktivnost organizma, ki jo lahko opazujemo ali merimo (jok, govor, majhne z rokami, mimika obraza,…)
  
• 
  Doživljanje vse kar neposredno poteka v naši zavesti; notranje subjektivno izkušanje duševnih procesov.
  

3. 
   pojasni teoretične in praktične cilje psihologije.
   

TEORETIČNI (spoznavni) CILJ: prva dva cilja. opis pojava in razlaga. Spoznavanje, pridobivanje novih znanj, usmerjene v prakso pri človekovih znanj.

PRAKTIČNI (uporabni) CILJ: napoved in spreminjanje. Včasih težko doseči, ker lahko na napovedovanje vplivajo naključni dejavniki; posameznik pa si mora spremembe želeti oz se zanjo prizadevati (ker psihologi lahko le ustvarijo pogoje, usmerjajo in olajšujejo spreminjanje).

CILJI PSIHOLOGIJE:

1. 
   Opisovanje- pojav, ki ga preučujemo, moramo najprej opisat
   
2. 
   razlaga /pojasnjevanje- skušamo si odgovorit na vprašanje ZAKAJ? Ugotovimo vzrok
   
3. 
   Napovedovanje- skušamo napovedati, kaj se bo dogajalo v prihodnje! Velikokrat se prepleta s 4, ciljem.
   
4. 
   Spreminjanje- aktivno poseganje v določen pojav.
   

4. 
   Opredeli in razlikuj glavne psihološke panoge (obča, razvojna, socialna, kognitivna, pedagoška, klinična, psihologija dela, športna psihologija).
   

Teoretične panoge (inštituti) usmerjene k pridobivanju novih spoznanj:

OBČA ali splošna psihologija: ugotavlja splošne zakonitosti duševnega delovanje pri odraslih. (delovanje duševno zdravega odraslega človeka, njegovo mišljenje, čustva…)

RAZVOJNA :proučuje človekov razvoj na vseh področjih (spremembe duševnih procesov, vedenja in osebnosti, značilnosti posameznih razvojnih obdobij)

SOCIALNA: raziskuje duševne pojave in vedenje posameznika v družbenih odnosih ter vpliv socialnih dejavnosti na posameznika. ( preučuje vpliv družbe na posameznika, preučuje manjše skupine- družino, komunikacijo..)

KOGNITIVNA: proučuje spoznavne procese npr.učenje, mišljenje, spomin, zaznavanje, reševanje problemov
Uporabne ali praktične panoge usmerjene k uporabi spoznanj v koristne namene:

PEDAGOŠKA/ŠOLSKA: uporablja spoznanja psi na področju vzgoje, izobraževanja in šolanja. Razvija učinkovite učne strategije, odpravljanje učnih težav, izboljševanje razrednih odnosov.

KLINIČNA: svetovanje in psihološka pomoč pri soočanju z duševnimi težavami, stiskami, motnjami ter njihova zdravljenja. (diagnosticiranje in pomoč ljudem s psihičnimi težavami)

PSIHOLOGIJA DELA(industrijska): področje dela, ukvarja se z izborom/selekcijo delavcev na določeno delovno mesto, motivacijo, medsebojni odnosi na delovnem mestu, načini učinkovitega vodenja,..

ŠPORTNA PSIHOLOGIJA: področje športa npr motiviranje športnikov, doseganje zbranosti na tekmah, učinkovito timsko delovanje, tehnike sproščanja,..

5. 
   Opiši začetke znanstvene psihologije po svetu (Wundt)
   

ANTIČNO OBDOBJE:

Aristotel: 1. knjiga o duševnosti; Teofrast: 1. začne preučevati značaje; Hipokrat: ukvarjal se je s temperamenti:

• 
  FLEGMATIK: počasen, brezskrbnost, pasivnost
  
• 
  MELANHOLIK: žalosten, potrt, počasen, labilen
  
• 
  SANGVINIK: vesel, družaben, optimističen, hiter
  
• 
  KOLERIK: hiter, impulziven, vročekrven, labilen
  

• 
  SREDNJI VEK
  

Velik vpliv je imela Cerkev; cerkvena dogma v katero se ne sme dvomit.

• 
  RENESANSA
  

Descartes- poudarja dednost (nativist); Locke- tabula rasa (empirist)
STRUKTURIZEM/ ELEMENTARIZEM

Danes štejemo za letnico nastanka psihologije kot znanosti leto 1879, ko je Wilhelm WUNDT v Leipzigu ustanovil prvi psihološki laboratorij. Uporabljal je introspekcijo (opazovanje notranjega dogajanja-.svoje duševnosti). Z razčlenjevanjem je skušal odkriti osnovne elemente (atome) duševnosti in tudi kako so povezani med seboj. Ker je poudaril iskanje osnovnih primarnih duševnih elementov (npr primarna občutja, čustva, misli) se je njegove psihologije prijelo ime strukturizem ali elementarizem. Ostale šole so nastale kot kritika Wundtovega pristopa. Drugi so Wundtu očital introspekcijo, ki ne more biti objektivna in preverljiva metoda.

6. 
   Opiši, primerjaj in oceni smeri razvoja psihologije (psihoanaliza, behaviorizem, humanistična in kognitivna smer)
   

1. 
   PSIHOANALIZA
   

Začetnik Sigmund FREUD. Ugotovil je da je večji del zavesti nezaveden, manjši pa zaveden. Menil je da ima večina ljudi potlačene vsebine-vse želje ki so nesprejemljive ali preveč boleče oz kar je pozabljeno ni pa izbirsano in določa naše vedenje. Uporabljal je tehnike: analiza sanj, analiza prostih asociacij in hipnoza.

-Temeljni dejavniki razvoja (izvori duševnosti): dednost in okolje

-Svobodna volja ali determinizem: (nezavedni determinizem)

-Zavestna ali nezavedna duševnost: zavest in nezavedno.

Kritično ovrednotenje Freuda:

prednosti: - raziskovanje nezavednega

- poudarjanje dinamike duševnosti

- proučevanje razvoja osebnosti

pomanjkljivosti: - preveč poudarjal nezavedno in seksualnos

- uporaba subjektivnih metod

2. 
   BEHAVIORIZEM/VEDENJSKA SMER
   

Vedenjska smer razvila v 20.stoletju ZDA, je prevladujoča smer ameriške psi. Watson je zapisal da mora psi opustiti proučevanje notranjih duševnih pojavov, če hoče postati znanost

Najpomembnejši vedenjski psiholog Skinner, prepričan da je vedenje posledica vplivov iz okolja, ljudje v svojih izbirah in odločitvah nismo svobodni. Psi mora biti čimbolj znanstvena in objektivna (preučevati je treba tisto kar je vidno navzven- človekovo vedenje). Uporabljali so ekstraspektivno opazovanje in laboratorijski eksperiment(dražljaji in odzivi). Poudarjanje okolja- deterministična teorija

Kritično vrednotenje Skinnerja in Watsona:

porednosti:

• 
  psihologija mora biti znanstvena objektivna
  
• 
  preučevanje vpliva okolja
  
• 
  poudarjanje pomena učenja (vsakega vedenja se lahko naučiš)
  

pomanjkljivosti: - zanemarjenje notranjega doživljanja; pretirano poudarjanje okolja

• 
  vedenje živali so enačili z vedenjem ljudi
  

3. 
   HUMANISTIČNA
   

Začetnik: Maslow, Rogers. Maslow to smer poimenoval tretja sila. Preučuje človeka kot celoto, predvsem naj psihologija preučuje tisto, kar je človeku lastno (osebnostna rast, čustva, vrednote..). Predmet proučevanje je osebnostna rast, samoaktualizacija (uresničevanje potencialov), motivacija, vrednote, ustvarjalnost. To so področja, ki so za človeka smiselna in pomembna.Pri raziskovanju duševnosti, vedenja in osebnosti so uporabljali: študije primerov, intervjuje, vprašalnike osebnosti,..ki so osredotočene na posameznikovo zavestno doživljanje sveta. Optimistična smer, posamezniku daje upati, poudarjali so človekovo svobodno voljo; vsako vedenje, počutje je rezultat človekove svobodne izbire; eksistencializem: v vsem moraš najti neki dobrega. Največji vpliv:na področje psihološkega svetovanja in psihoterapije, pomembna v razvoju psi.
Kritično vrednotenje:

prednosti: - poudarja svobodno voljo in samodejavnost zelo pozitivna smer

• 
  proučevanje motivacije in osebnostne rasti
  
• 
  človeka ne primerja z nikomer
  

pomanjklj.: - zanemarjanje proučevanje spoznavnih procesov

• 
  nekritično poudarjanje svobode delovanja
  

4.KOGNITIVNA SMER

Premik k višjimi spoznavnim procesom (pomnjenje, mišljenje, kompleksno učenje).Ljudje se vedemo v skladu s tem, kako doživljamo in si razlagamo stvarnost. Človek je bitje, ki ves čas sprejema informacije o samem sebi in svetu iz okolja in si jih na svoj način razlaga. Poudarek raziskovanja je na spoznavnih oz kognitivnih procesih(kako razlagamo svet, sprejmamo in predelujemo informacije, napake ki jih delamo pri reševanju problemov, .. Piaget je pokazal da naše misli vplivajo na naša čustva in vedenja. Uporabljali so: laboratorijski eksperiment, opazovanje v naravnem okolju, intervju.

KRITIČNO OVREDNOTENJE PIAGETA:

Pozitivno: - pomen svoje razlage, razmišljanja; preučujejo razvoj mišljenja

• 
  poudarjanje subjektivnosti in interpretiranja sveta
  

Negativno: zanemarjajo čustva, motivacijo oz ostale duševne procese.
METODE PSIHOLOGIJE

1. 
   Opiši značilnosti znanstvene metode in jo razlikuj od neznanstvenega spoznanja.
   

ZNAČILNOSTI ZNANSTVENE METODE:

Znanost so z znanstveno metodo pridobljena in sistematično urejena spoznavanja, ki pojasnjujejo določene vrste pojavov. psihologi pri pridobivanju novih spoznanj uporabljajo znanstveno metodo. Znanstveno spoznanje poteka skozi 5 stopenj:

1. Opazovanje različnih pojavov

2. Razvijanje teorije

3. Postavljanje hipotez oz napovedi

4. Načrtovanje in izvedba raziskav

5. Vrednotenje teorije glede na rezultate izvedenih raziskav

Neznanstveno ali laično spoznanje je bolj površno, subjektivno, nesistematično in nekritično, podvrženo različnimi napakam. Opiramo se na izkušnje, prepričanja,..

2. 
   Opiši metodo opazovanja in jo ponazori s konkretnimi primeri.
   

V psihologiji poznamo dve metodi opazovanja. In sicer eksrtaspekcijo in introspekcijo. Ekstraspekcija je opazovanje zunanjih pojavov, vsega kar je vidno navzven; npr.: vedenje ali človekov zunanji videz.

Introspekcija pa je samoopazovanje lastnih duševnih pojavov, npr.: čustev, želja, misli, zaznav, občutkov in razpoloženj. Opazovanje v naši notranjosti, lastno le nam samim.

3. 
   Presodi prednosti in pomanjkljivosti obeh metod.
   

EKSTRASPEKCIJA prednosti: -objektivnejši podatki (če je opazovalcev več) -preverljiva -omogoča raziskovanje pojavov nedostopnim intros.(živali otroci) slabosti: -opazovalec lahko s svojo prisotnostjo vpliva na vedenje opazovanega in ga s tem spremeni -omogoča posredno opazovanje psihičnih procesov

INTROSPEKCIJA prednosti: -to je edina metoda, s katero lahko neposredno sklepamo notranje duševno stanje oz psihično dogajnaje -opazujemo lahko pojave, ki niso dostopni ekstras. (vsebino sanj, misli) slabosti: -subjektivna in nepreverljiva metoda -omejena na ljudi, ki se znajo ustrezno izražati in zmožni samorefleksije (npr ne moremo proučevati doživljanja dojenčkov)

4. 
   Opiši metodo eksperimenta in jo ponazori s konkretnimi primeri
   

EKSPERIMENT je raziskovalna metoda, ki daje odgovore na vprašanja o vzroku in posledici. Uporabljamo ga kadar ugotavljamo vzročno-posledične odnose med pojave. Ekspirementator namerno spreminja pogoje, ker želi ugotoviti kako ti pogoji vplivajo na ta pojav, hkrati nadzoruje vse moteče dejavnike. Je edina metoda ki daje odgovore na vprašanja o VZROKU in POSLEDICAH.

Neodvisna spremenljivka (variabila): vpliva na vedenje; je vedno tista, s katero eksperimentator manipulira (kar pomeni, da jo sistematično in namerno spreminja)

Odvisna spremenljivka (variabila): je tista pri kateri neodvisna variabla vpliva na vedenje, ki ga poskušamo predvideti

Primer:

Psihologa, ki se ukvarja s psihologijo prometa, zanima ali novo zdravilo proti glavobolu vpliva na odzivnost (hitrost reagiranja) voznikov za volanom.

NV: zdravilo

OV: reakcijski čas

Ekspirementalna skupina: je tista, na katero deluje pogoj, katerega vpliv nas zanima in jo primerjamo z:

Kontrolna skupina: ravnamo popolnoma enako kot ekspirementalno sk., s to skupino ugotovimo ali bi se vedenje ki ga preučujemo v vsakem primeru pojavilo ( v obeh skupinah morajo biti čimbolj izenačene lastnosti ki so za raziskavo pomembne; spol, starost…)


5. Primerjaj eksperiment z metodo opazovanja ter presodi njune prednosti in pomanjkljivosti.

EKSPERIMENT -raziskovalec manipulira z neodivsno spremenljivko, proučuje njen vpliv na odvis. -raziskovalci sami sprožijo pojav -lažje nadzorujemo moteče spremenljivke -ponovimo lahko v enakih okoliščinah -omogoča vzročne razlage odnosov med pojavi -prednosti:ugotavlja vzročno-posledične odnose; strogo nadzorovan postopek, ki omogoča ponovitve drugih raziskovalcev. -pomank: vseh pojavov zaradi praktičnih/ etičnih razlogov ni mogoče proučevati. Vprašljiva posplošitev ugotovitev iz laboratorijskih eksp. na naravne situacije. Vpliv pričakovanja eksperimentatorja.

OPISNA METODA -opazuje oz proučuje spontano ponavljajoče se vedenje -počakajo da pojav nastopi sam -nimamo nadzora nad motečim spremenlj -ne moremo ponoviti v enakih okoliščinah - pojav le opišemo, zato so možne različne razlage -prednosti: omogoča dober opis vedenja, idejo za izvedbo in preverjanje eksp. Včasih edina metoda, ki jo je zaradi etičnih ali praktičnih razlogov mogoče uporabiti. -pomank: vpliv prisotnosti, pristranskost raziskovalca, pomanjkanje nadzora, zato je opazovanje težje ponoviti v enakih okoliščinah.

RAZISKOVALNE TEHNIKE

1. 
   Opiši in razlikuj strukturirani in nestrukturirani INTERVJU.
   

je tehnika spraševanja in zbiranja podatkov, pri kateri smo v neposrednem stiku s spraševanci.

STUKTURIRAN/standardiziran: vprašanja so enotna, vedno enaka. Vsakemu spraševancu postavimo enaka vprašanja, za vse veljajo enaki pogoji spraševanja. Možni odgovori in vprašanja so že vnaprej določeni.

NESTRUKTURIRAN/nestandardiziran: določena je le okvirna vsebina, vprašanja pa se razlikujejo. Vrstni red vprašanj ni določen in niso povsem enaka.

2. 
   Presodi prednosti in pomanjkljivosti obeh intervjujev.
   

STRUKTURIRANI INTERVJU: Prednosti: -objektivnejši -hitreje dobimo informacije -odgovore lažje primerjamo med seboj -spraševalec manj čustveno vključen v pogovor->vpliv na spraševanca manjši -posplošitve odgovorov zaradi večje zanesljivosti in veljavnosti rezultatov bolj upravičene Pomankjljivosti: -delujemo bolj formalno, zato intervju ni sproščen -z vprašanji se osebi ne prilagajamo

NESTRUKTURIRAN INTERVJU: Prednosti: -odgovori so bolj poglobljeni, kakovostni, spraševanec pove točno to kar želi -z vprašanji se prilagajamo -okoliščine so bolj sproščene Pomankljivosti: -porabimo več časa -kandidate težje primerjamo med seboj -težje potegnemo sklepe, realizacije.

3. 
   Opiši in opredeli vprašalnik.
   

VPRAŠALNIK- podoben strukturiranemu intervjuje, saj so vprašanja vnaprej pripravljena. Razlika je v tem da vprašalnike berejo in nanje odgovarjajo spraševanci sami. Je v pisni obliki. Vprašalnik je velikokrat anketa, kjer zajamemo veliko število ljudi. Zaprti tip vprašanj: možni odgovori že vnaprej določeni. Odprti tip: spraševanec sam napiše odgovor Kombinirani tip: je kaj drugega od ponujenih opcij

4. 
   Razlikuj med vprašanji odprtega in zaprtega tipa in jih ponazori s primeri.
   

ODPRT TIP: postavimo neko vprašanje, anketiranec pa nanj odgovori po želji

Primer: Kolikokrat na teden se ukvarjate s športom?_____
ZAPRT TIP: postavimo vprašanja, anketiranec pa izbira med ponujenimi odgovori.

Primer: Kaj najbolj ceniš pri svojih profesorjih?

1. 
   dobro posreduje snov,
   
2. 
   pravično ocenjuje,
   
3. 
   pripravljen se je pogovarjati,
   
4. 
   do vseh dijakov ima enak odnos
   
5. 
   je popustljiv
   

5. 
   Presodi prednosti in pomanjkljivosti vprašalnikov z različnimi tipi vprašanj.
   

ODPRTI TIP VPRAŠANJ Prednosti: -spraševancev ne omejujemo pri odgovorih -poglobljeni in neizkrivljeni podatki, ki jih lahko uporabimo pri individualni obravnavi -temeljitejši vpogled v raziskovalni problem Pomanjkljivosti: -zamudna in zahtevna analiza odgovrov -spraševanci niso pripravljeni sodelovati, ker je odgovarjanje preveč zahtevno

ZAPRTI TIP VPRAŠANJ Prednosti: -primerjanje odg.in analiziranje je enostavno -hitrejše, lažje odgovarjanje, zato je verjetnost večja da bodo sodelovali -vzame nam manj časa, cenejše Pomankljivosti: -težko predvidit vse možne odgovore, zato so lahkjo izkrivljeni odg.; spraševanci morajo veliko brat; odgovarjajo manj premišljeno

6. 
   Opredeli psihološki test (merske značilnosti, standardizirani postopek, norme) in ga razlikuj od časopisnih testov.
   

PSIHOLOŠKI TESTI so standardizirani instrumenti za merjenje psihičnih in duševnih, osebnostnih in vedenjskih lastnosti npr lastnosti temperamenta, sposobnosti in interesov. Glede na vrsto merjenje lastnosti jih razdelimo: teste sposobnosti (testi inteligentnosti, dosežka, znanja, spretnosti, ustvarjalnosti) in osebnosti(merjenje osebnostnih lastnosti, značaja, interesov, stališč, vrednot). So zanesljivi in veljavni.

Psi testi morajo biti STANDARIZIRANI: pomeni da je postopek testiranja enak za vse (vsi dobijo enaka navodila in imajo na voljo enako časa). Rezultate testa ugotavlja psiholog na podlagi norm populacije: NORME dobimo običajno dobimo tako, da test rešuje velika skupina ljudi, podobna tisti, ki ji je test namenjen, tako da dobimo podatke kje so meje med viskomi, nizkimi in povprečnimi rezulatati.

Psi test mora biti veljaven: pomeni, da morajo meriti res tisto kar želimo

Psi test mora biti zanesljivi pomeni, da morajo dati zanesljive rezultate. Piše se 2x; test je zanesljiv če je 2x rezultat enak.

Časopisni testi so nestandardizirani, neveljavni in nezanesljivi.

7. 
   Opiši značilnosti sociometrične tehnike.
   

SOCIOMETRIČNO TEHNIKO uporabljamo za ugotavljanje odnosov med ljudmi znotraj manjših skupin. Najbolj uporabna je v šolah, študentskih domovih, v enotah vojske. Spraševanci imajo na voljo samo en odgovor oz eno izbiro ali pa tudi več.

Rezultate prikažemo s sociogramu.

8. 
   Pojasni načine predstavitve rezultatov (sociogram, njegova struktura) in jih ponazori s primeri.
   

Rezultate prikažemo s sociogramu, ki nam v grafični obliki pokaže negativne in pozitivne izbire ter obojestranske povezave med posamezniki. S puščicami so prikazane izbrane osebe Oseba ki je nihče ni zbral je osamljena, tista, ki so jo izbrali skoraj vsi pa velja za zvezdo. Znotraj večjih skupin se lahko oblikujejo tudi manjše skupine: klike-vase zaprte skupine pri katerih se člani skupine vzajemno zbirajo. Če se med seboj izberejo trije govorimo o trikotniku, če pa se nepovezano izbirajo pa rečemo veriga, par med dvema,..

Izračunamo lahko tudi indeks priljubljenosti- razmerje med seštevkom vseh dobljenih izbir in št.vseh možnih izbir. Ta pristop uporabljamo če nas zanima vplivnost ljudi, ugotavljanje prijateljstva, povezanosti skupine, najprimernejši vodja,…:

9. 
   Primerjaj posamezne tehnike in presodi njihovo uporabnost( v kakšne namene se uporabljajo).
   

Za zbiranje podatkov imajo psihologi na voljo več tehnik med njimi:

• 
  INTERVJU: tehnika spraševanja pri kateri spraševancem postavljamo vprašanja »iz oči v oči«.
  
• 
  OCENJEVALNE LESTVICE: omogočajo ugotavljanje stopnje izraženosti pojava. Razlikujemo: opisne, številske in grafične lestvice.
  
• 
  SOCIOMETRIČNA TEHNIKA: omogoča ugotavljanje odnosov med ljudmi znotraj manjše skupine. Rezultate grafično prikažemo s sociogramom.
  

ZBIRANJE IN OBDELAVA PSIHOLOŠKIH PODATKOV

1. 
   Opredeli pojem populacija in vzorec.
   

POPULACIJA je množica pojavov (ljudi, predmetov, dogodkov), ki jih statistično proučujemo.

VZOREC je del populacije (podmnožica)

2. 
   Pojasni reprezentativnost vzorca in presodi pomen reprezentativnosti za posplošitev rezultatov.
   

Vzorec mora biti reprezentativen-dober predstavnik populacije, mora biti dovolj velik. Po strukturi mora biti čim bolj podoben populaciji iz katerega smo ga vzeli; oz v vzorcu morajo biti vse lastnosti, ki bi lahko vplivale na rezultat. Te lastnosti so npr: spol, kraj bivanja, starost, izobrazba, socialni status,.. reprezentativnost vzorca pa najbolj dosežemo tako, da osebe iz populacije izberemo naključno (naključno vzorčenje).

3.