Primož Simonitti: Grški ljubezenski roman in Heliodorove Etiopske zgodbe.
-
Etiopske zgodbe – antični roman
-
belopolta Harikleja, hčerka črnskega kraljevskega para pride v Delfe, božansko lepa, dolgo, nevarno potovanje, nenavadne dogodivščine, prestane, se z izvoljencem Tesalcem Teagenom prebije nazaj k svojim staršem
-
očitki:
-
manjka prava življenjska polnost
-
zgodba preveč nenaravna
-
junaka skonstruirana, idealizirana, tipizirna; ne delujeta psihološko utemeljeno
-
pretirana retorična patetika, dolgovezenje
-
časovna umestitev antičnega romana
-
Erwin Rohde (1876): teza, da je gr erotični r nastal med 2. in 6. stol. iz deklamacij poznoantičnih govorniških šol – to hipotezo kasneje ovržejo (odkrili odlomke romanov iz časa pred tem)
-
čas, ko je bil odločilen vpliv retorike (sofistike)
-
grški r naj bi nastal: erotični element (helenistične lj pz) + etnografsko fantastična popotna fabulistika
-
miti so se že razblinili, uveljavil se je individualizem
-
začetki gr r: 2. stol. pr.-3. stol.
-
antični r je hibrid
-
obstaja zunaj visoke literature
-
snov, motivi, izrazna sredstva: iz arhaičnih, klasičnih, helenističnih vrst, ljudsko blago, snov vzhodnjaške pravljičnosti
-
več tipov:
-
zgodovinski
-
etnografsko utopistični
-
lj (erotični element nosilna sestavina)
-
komično-satirični
-
parodični
-
krščanski
-
romansirana biografija
-
Roman o Ninu – 2. stol. pr.
-
asirskem kralju in njegovi lj do sestrične Semiramide
-
vojne in ločitve lj para
-
ohranjena samo dva odlomka
-
snov iz pravljične vzhodnjaške zgodovine
-
Antonij Diogen: Čuda onstran Tule – 1. stol.
-
24 knjig
-
Lukian ga je parodiral v Resnični zgodbi
-
Deinias se potika po starem svetu, gre tudi v podzemlje in v kraje onstran Tule, najS otoka, gre za luno, z nje nazaj v Tiros
-
tradicija predhelenističnih potopisov + erotični motivi
-
junak poroča v prvi osebi, njegova pripoved je okvir, v katerega so vložene zgodbe drugih oseb, v te pa spet nove zgodbe
-
ohranjen lj r
-
8 knjig
-
možno že iz 1. stol. pr.
-
Kaliroa (historična oseba; hči sirakuškega državnika Hermokrata) se poroči z lepim Hajreom, sinom Hermokratovega nasprotnika; tekmeci zanetijo v njem neutemeljeno ljubosumje, tako da se znese nad mlado ženo; sledi navidezna smrt in pokop junakinje, razbojniki oplenijo njen grob in jo, saj je v resnici živa, odpeljejo s seboj; pride v Milet, v kraljestvo perzijskega kralja; vanjo se zaljubi sam kralj; Hajreo pride nekako v Egipt in na koncu se par srečno združi
-
Ksenofont Efeški: Efeške zgodbe, 2. stol.
-
ohranjena krajša verzija
-
Habrokomes in Anteja se spoznata med procesijo v čast Artemide, se takoj zaljubita, Apolonov izrek jima napove hude preizkušnje; da bi se jim ognila, gresta na potovanje, mnogo pustolovščin: vihar, brodolom, gusarji, ločitev, drugi snubci; Anteja postane žena siromašnega pastirja, ki pa je tako plemenit, da dekle ostane devica
-
Jamblih: Babilonske zgodbe, 2. stol.
-
Rodanes in Sinonis
-
okrutni babilonski kralj si želi prilastiti S.
-
ohlapna zgradba, mnoge etnografske zastranitve, veliko magije
-
Psevdo-Lukianov spis: Lukios ali osel
-
zgodba o dogodivščinah junaka, spremenjenega v osla
-
kot predlogo je ta r uporabil Apulej
-
Zgodba o Apoloniju, tirskem kralju, 3. stol.
-
kralj si po raznih dogodivščinah pridobi za ženo lepo kraljično, izgubi ženo in otroka inju najde šele po mnogih letih
-
Ahileus Tatios: roman o Leukipi in Klejtofontu, konec 2. stol.
-
vihar zanese pisatelja v Sidon, kjer se zaplete v pogovor z mladeničem Klejtofontom
-
K. mu pripoveduje o svojih doživljajih
-
zaljubljenca morata bežati, vihar na morju, mnoge pustolovščine, pripravljata se na beg, ju zasačijo, njega dajo v ječo, grozi mu smrt, pravočasno rešen, na koncu morata dokazati, da sta si bila zvesta
-
napeto dogajanje
-
mnogo vzporednih zgodb, retoričnih opisov, vrinjeni prizori pred sodiščem (to srečamo pri Heliodoru)
-
Longos: Dafnis in Hloa, 2. stol.
-
bukolika + lj r
-
idilična povest o dveh najdenčkih, ki odraščata pod zaščito Pana, nimf in Dioniza, odkrivata lj; odpade pustolovski element
-
lj element
-
velika, čista lj med osrednjima osebama
-
po navadi kar na prvi pogled
-
srečen konec
-
trajna združitev zaljubljencev
-
pred tem se morata odpraviti v svet, prestati skupaj/vsak zase vrsto nadlog in preizkušenj
-
oba izjemno lepa, značajske vrline
-
zvestoba večkrat na preizkušnji, toda s pomočjo višjih sil vedno ohranjena
-
osnovni model je vrsta nenavadnih pustolovščin – klasičen zgled Odiseja
-
tuje dežele so samo sredstvo občasne geografske digresije; namen: dati zgodbi čar, jo popestriti
-
zmeraj isti odločilni dogodki na dolgi poti: brodolom, ujetništvo pri gusarjih, preizkušnja zvestobe
-
vse to služi za poveličevanje globoke lj, ki premaga vse ovire
-
db razmere
razpad klasične grške mestne skupnosti
-
nastop helenističnih monarhij
-
razmah rimskega imperija uveljavi se individualizem, ki je izražen z izrazitim erotizmom
-
arhaični ep, helenistična historiografija vplivali na lj r
-
novela v antiki: zaokrožena zgodba kratkega obsega, ki se sprva širi po ustnem izročilu, lahko postane literarna
-
teme: zasebna vsakdanjost (realističen prikaz okolja in ljudi), ljudsko blago o čudežnih in grozljivih dogodkih
-
venci novel – šaljivih, grozljivih, erotičnih = miletske zgodbe (avtor Grk Aristeides)
-
je možno šteti novelo za predstopnjo romana?
-
nemški raziskovalci NE
-
italijanski DA; razlika samo v dolžini
-
Karl Kerenyi, 1927: nova hipoteza o nastanku romana
-
odsev helenistično orientalskega mita o Izidi in Ozirisu: prototip božjega lj para, ki ljubi, beži, trpi, naposled se združi
-
pisci tako spreminjajo religiozno snov egiptovskega mita, jo prestavijo v človeški svet – odklonijo to hipotezo (prevelik poudarek nečemu obrobnemu, priznava se samo vpliv orientalskih misterijskih kultov, pa še to bolj obrobno)
-
Reinhold Merkelbach: Roman in misterij v antiki
-
gr lj r je šifrirano misterijsko besedilo, hermetični tekst simboličnega in alegoričnega značaja
-
Etiopske zgodbe tudi misterijski r, zrasel iz kulta boga Sonca
-
glavna junaka = posvečenca v misterij
-
ovire so posamezne stopnje v iniciacijskem ritualu
-
pozitivni stranski junaki, ki jima pomagajo, so ljudje, ki omagajo na tej poti, ne morejo doseči posvetitve
-
razbojniki so prispodobe zla
-
-
-
v Etiopskih zgodbah čutiti pobožen, religiozen ton
-
pogosto govor le o enem bogu in nekih višjih silah, imenovanih "bogovi"; ob teh še demoni, posredniki med čl in božjim, zli duhovi, ki trpinčijo junake romana, tudi boginje usode, Mojre in Tihe
-
le redko omenjeni olimpski bogovi, še to le v splošnih frazah
-
veliko moč pa ima bog Helij
-
zaljubljenca se poročita, povzdignjena sta v svečenika Helija in Selene ustaljeni motiv: čistost obeh zaljubljencev do poroke do bi simbolično religiozen pomen
-
avtor sam opozori na religiozno-poučno tendenco svojega romana
-
Franz Altheim:
-
datira roman v 2./4 3. stol.
-
zgodovinski dogodki: opis oklopnih konjenikov, ki naj bi nastal pod vtisom vojne s Parti
-
pleme Blemijcev, ki so bili podložni etiopski dž (do leta 250)
-
zadnji, najobsežnejši, najboljši gr lj r
-
3 prizorišča: Emesa, Egipt, Etiopija
-
dogodkih v Grčiji samo v retrospektivi
-
najobsežnejši del se dogaja v Egiptu, najpomembnejši v Etiopiji
-
standardni motivi: sanje, ugrabitve, gusarji, razbojniki, ogrožena nedolžnost, preizkušanje zvestobe, srečni razplet
-
glavna zgodba Teagena in Harikleje + stranske, ki tečejo vzporedno, se tudi križajo z glavno
-
bralec postavljen in medias res; začne se z ranjenim Tegenom, sledimo nadaljevanju zgodbe, ne da bi poznali začetek
-
zgled za menjavanje analitične in sintetične zgradbe je Odiseja (številni citati, motivi, kompozicija: 1./2 grajena analitično kot Odiseja, nato spremljamo junaka na njuni poti, enako v Odiseji)
-
del romana bolj epsko širok, nova prizorišča
-
dramatičnost v 1. delu
-
slaba psihološka utemeljitev – v značajih junakov ni zaslediti nobenega psihološkega razvoja
-
za gr lj r značilno, da so nakazana glavna čustva, opisani njihovi fiziološki znaki, čustvo se izrazi v dejanju ali z monologom
-
izrazite značajske lastnosti: Teagenes: vročekrven, strasten, prenagljen, nepremišljen
-
Harikleja: bistra, odločna, prisebna tudi v nevarnosti
-
avtor razkazuje svojo načitanost
-
najbolj priljubljen lj roman v tistem času, tudi od 16.-18. stol.
Dostları ilə paylaş: |