Problematika spreminjanja podnebja

Predlog

Operativni program
zmanjševanja emisij toplogrednih plinov

(izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja na področju varstva zraka in podnebja (Ur.l. RS št. 83/99), Zakona o ratifikaciji Kjotskega protokola (Ur.l. RS št. 60, MP št. 17) in Odločbe Sveta št. 2002/358/CE z dne 25. aprila 2002 o potrditvi Kyotskega protokola k Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja in skupnem izpolnjevanju obveznosti, izhajajočih iz njega, v imenu Evropske skupnosti)

Ljubljana, julij 2004

Operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov so pripravili na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo v Uradu za okolje:

Alenka Burja

Mag. Nives Nared

Mag. Radovan Tavzes

Andrej Kranjc

Dr. Jani Zore

V sodelovanju z:
Inštitutom Jožef Stefan – Centrom za energetsko učinkovitost (IJS-CEU)

Kmetijskim inštitutom Slovenije

Gozdarskim inštitutom Slovenije

Zavodom za raziskovanje materialov in konstrukcij (ZRMK)

Agencijo za učinkovito rabo energije (AURE)

Agencijo RS za okolje (ARSO)

MOP – Uradom za energijo

Podnebje se spreminja. To je dejstvo. Zadnje desetletje imamo v povprečju najvišje izmerjene temperature v vsej zgodovini človeške civilizacije. Povprečna globalna temperatura je danes 14,3 ^o C, pred sto leti je bila 13,7 ^o C. Gladina morja se je v 20. stoletju zvišala v povprečju za 10 do 20 cm. Gmote »večnega« ledu na Severnem polu so se zmanjšale za okrog 40 %. Ledeniki v Alpah se opazno krčijo; v Sloveniji sta od mogočnega triglavskega ledenika ostala le še dobra dva hektarja.

V vse to je vpleten človek predvsem s proizvajanjem toplogrednih plinov, ki jih nenadzorovano spušča v ozračje. Če emisij toplogrednih plinov ne bomo v največji možni meri zajezili, je težko napovedati, kako se bo 21. stoletje končalo za človeško civilizacijo sploh. Posledice podnebnih sprememb so namreč tako kratkoročne kot dolgoročne.
Poročilo WWF (World Wildlife Fund) »Living Planet Report 2002« je s prikazom globalne ekološke stopinje (Foot Print) pokazalo, da človeštvo v tem trenutku uporablja za 20 % več naravnih virov, kot pa jih planet lahko nadomesti. Projekcije, ki temeljijo na scenarijih rasti prebivalstva, gospodarskega razvoja, tehnoloških sprememb in rabe naravnih virov kažejo, da bo do leta 2050 človeštvo izrabilo okrog 200 % biološke zmogljivosti Zemlje. Torej bomo kaj kmalu za naše razsipno in potratno življenje, če ne bo prišlo do korenitih sprememb, potrebovali najmanj dva planeta.
Skrajni čas je, da ukrepamo. Izpričana skrb za ohranitev narave in planeta je vsebovana v konceptu trajnostnega razvoja, »ki omogoča zadostitev potreb sedanjih generacij, ne da bi bile ob tem ogrožene mogočesti prihodnjih generacij za zadostitev njihovih potreb«. Evropska unija si je zadala nalogo, da prevzame vodilno mesto v svetu v smeri trajnostnega razvoja. Vodilno vlogo ima tudi pri izvajanju zahtev iz Kjotskega protokola.
In ker se Slovenija vključuje v Evropsko skupnost, je ena njenih zahtevnejših nalog zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Operativni program zato v tem okvirupredstavlja instrumente za zmanjšanje emisijtoplogrednih plinov, ki hkrati pomenijo usklajenost s pravnim redom EU. Ob tem smo ocenili, da bo že izvajanje pomembnejših pravnih aktov EU, ki so naravnani k zmanjševanju emisij TGP, zadostovalo, da dosežemo zastavljeni cilj. Za še večjo učinkovitost in boljše rezultate pa ostaja vrsta drugih instrumentov in ukrepov, ki so prepuščeni v presojo posameznim ministrstvom, pa najsi gre za področje energetike, prometa, kmetijstva, gospodarstva ali financ.
Odločitev Vlade RS o sprejemu Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov pomeni torej, da ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi in odgovornostjo, ki jo je prevzela z vstopom v EU in z ratifikacijo Kjotskega protokola.
Minister

Janez Kopač

OKRAJŠAVE

ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje

AURE Agencija za učinkovito rabo energije

BAT najboljša razpoložljiva tehnika

BČN biološka čistilna naprava

BDP bruto domači proizvod

CAP skupna kmetijska politika

CDM mehanizem čistega razvoja

CH₄ metan

CO₂ ogljikov dioksid

COP Konferenca pogodbenic

DSM ukrepi na strani porabe energije

ECCP Evropski program za podnebne spremembe

EMAS sistem za okoljsko ravnanje in presojo

ERA evropski raziskovalni prostor

ET trgovanje z emisijami

EU Evropska unija

EZ Energetski zakon

F-plini sintetični plini

GA gospodinjski aparati

GJS gospodarska javna služba

HFC-ji fluorirani ogljikovodiki

HSE Holding slovenskih elektrarn

IPCC Medvladni forum o spremembi podnebja

IPPC Celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja

JI skupno izvajanje

KP kvalificirani proizvajalec

NEP Nacionalni energetski program

N₂O didušikov oksid

NPVO Nacionalni program varstva okolja

NVO nevladne organizacije

OVE obnovljivi viri energije

PFC-ji perfluorirani ogljikovodiki

SF₆ žveplov heksafluorid

SGRS strategija gospodarskega razvoja Slovenije

SPTE soproizvodnja toplote in električne energije

TE-TOL Termoelektrarna toplarna Ljubljana

TEŠ Termoelektrarna Šoštanj

TET Termoelektrarna Trbovlje

TGP toplogredni plini

TPF financiranje tretje stranke

UNFCCC Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja

URE učinkovita raba energije

ZVO Zakon o varstvu okolja

VSEBINA

1 Predgovor 8

2 Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov je nuja in obveza 10

3 Mednarodne obveznosti Slovenije 11

4 Ključna okoliščina: prilagajanje pravnemu redu EU 18

5 Stanje, potenciali in ukrepi po sektorjih 22

6 Klasifikacija zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in ocena stroškov za doseganje kjotskih ciljev 31

7 Opis pravnih aktov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov 43

8 Monitoring in poročanje 136

9 Raziskave in tehnološki razvoj 140

10 Ozaveščanje in izobraževanje javnosti 150

11 Problematika spreminjanja podnebja 161

12 Ocena ranljivosti Slovenije zaradi podnebnih sprememb 170

Kazalo slik

Slika 1: Emisije neposrednih toplogrednih plinov CO₂, CH₄, N₂O, CF₄, C₂F₆,

HFC-jev, SF₆ (izražene v ekvivalentih CO₂) po sektorjih v Sloveniji v letu 1999 12

Slika 2: Emisije neposrednih toplogrednih plinov po plinih v Sloveniji v letu 1999

(izražene v ekvivalentih CO₂) 13

Slika 3: Struktura emisij CO₂ v cestnem prometu 23

Slika 4: Ocena emisij CO₂ v prometu med 2002 - 2012 24

Slika 5: Pričakovana poraba zemeljskega plina 51

Slika 6: Specifične emisije CO₂ 56

Slika 7: Emisije TGP iz IPPC virov onesnaževanja 63

Slika 8: Pričakovani delež SPTE v celotni proizvodnji električne energije v Sloveniji 70

Slika 9: Deleži proizvodnje električne energije v Sloveniji za leto 2000 74

Slika 10: Delež OVE v porabi električne energije 74

Slika 11: Struktura deležev obnovljivih virov energije 80

Slika 12: Struktura porabe električne energije v gospodinjstvih 93

Slika 13: Letna dovoljena potrebna energija za ogrevanje stavbe 96

Slika 14: Struktura stanovanjskega sklada po starosti, površini in energijskih potrebah za ogrevanje 97

Slika 15: Projekcija stanovanjskega sklada do leta 2020 (po strukturi) 98

Slika 16: Struktura energentov za ogrevanje in pripravo tople vode

(gospodinjstva in storitve) 99

Slika 17: Ocenjeni potencial zmanjšanja neposrednih emisij CO₂ v zgradbah

(gospodinjstva in storitve) 100

Slika 18: Raba končne energije v letu 2000 po sektorjih 104

Slika 19: Struktura končne rabe energije v gospodinjstvih in storitvenem sektorju 104

Slika 20: Informativne vrednosti toplotne prehodnosti U (W/m²K) sten 106

Slika 21: Zmanjšanje toplotnih izgub pri prehodu toplote skozi različne tipe zasteklitev 107

Slika 22: Stanje onesnaženosti zraka z NO₂ po območjih v Sloveniji 116

Slika 23: Stanje onesnaženosti zraka z ozonom v prizemni plasti 117

Slika 24: Emisije metana do leta 2030 pri odpadkih 133

Slika 25: Globalno povprečena sprememba bilance sevanja podnebnega sistema

za leto 2000 v primerjavi z letom 1750 154

Slika 26: Odkloni povprečne letne temperature zraka na zemeljskem površju 156

Slika 27: Izmerjene povprečne letne temperature zraka v Ljubljani (1850 – 2000) 158

Kazalo tabel
Tabela 1: Skupne emisije TGP po sektorjih 12

Tabela 2: Skupne emisije po toplogrednih plinih 13

Tabela 3: Skupne emisije toplogrednih plinov po sektorjih in po letih

(brez dodatnih ukrepov) 14

Tabela 4: Vezava CO₂ zaradi spremembe zalog lesne biomase in zaraščanja

na opuščenih zemljiščih 29

Tabela 5: Skupne emisije toplogrednih plinov po sektorjih in po letih

(z dodatnimi ukrepi) 32

Tabela 6: Klasifikacija potencialov zmanjševanja emisij TGP za doseganje

kjotskih ciljev v Republiki Sloveniji z oceno stroškov 34
Tabela 7: Skupna ocena razpona realizacije potencialov in verjetnega

razpona stroškov 39

Tabela 8: Specifične emisije CO₂ glede na vrsto goriva 50

Tabela 9: Specifične emisije CO₂ glede na vrsto goriva in izkoristek 54

Tabela 10: Proizvodnja električne energije v Sloveniji 55

Tabela 11: Emisije CO₂ pri proizvodnji električne energije 55

Tabela 12: Pričakovani obseg SPTE 69

Tabela 13: Emisije CO₂ in relativni prihranki 70

Tabela 14: Pričakovana proizvodnja električne energije iz OVE 75

Tabela 15: Pričakovani delež obnovljivih virov energije v primarni energiji 80

Tabela 16: Razširjenost gospodinjskih aparatov 93

Tabela 17: Tržni deleži učinkovitejših gospodinjskih aparatov 93
Tabela 18. Lastnosti klasičnih in alternativnih toplotnoizolacijskih materialov 106

Tabela 19: Pričakovane emisije TGP v kmetijstvu 126

Tabela 20: Količine odloženih odpadkov po letih 129

Tabela 21: Izračun emisij metana 130

Tabela 22: Promocijske dejavnosti 152

Tabela 23: Primeri vplivanja človekove dejavnosti na koncentracije

nekaterih toplogrednih plinov 155