Severna Amerika

Severna Amerika
Površje in povodje

• 
  Kanadski ščit: predkambrij, uravnan. Iglasti gozdovi, mnoge rude (Fe, uran, Cu), vodnate reke.
  
• 
  Nižavje ob Velikih jezerih: ledeniško preoblikovano – zato toliko jezer. Veliko prebivalstva, prometa, industrije, kmetijstva – ogrožena jezera.
  
• 
  Priatlantsko nižavje: ledeniki + reke z odlaganjem materiala. Bil glavni cilj večine priseljencev. Poselitveno in gospodarsko središče ZDA.
  
• 
  Apalači: grudasto hribovje, paleozoik. Rude, premog, les – pomembna vloga pri industralizaciji. Sedaj ekološko ogroženi, gospodarsko slabše razvito.
  
• 
  Osrednje nižavje: J od Velikih jezer. Morske usedline + veterni in rečni nanosi. Poljedelske površine. Reke: Missisipi, Misuri, Arkansas – nevarnost poplav – jezovi, vodni zbiralniki, nasipi.
  
• 
  Velike planjave: proti Z vse manj padavin, osrednji del je rodoviten – polja.
  
• 
  Tihooceanska obala.
  
• 
  Kordiljere: gorovja, planote, kotline, globoke dolne. Območje tektonsko nemirno. Obrežno gorovje, Sierra Nevada + Skalno gorovje – prometna ovira – odločilen vpliv na življenje Z. Številne rude zaradi vulkanizma, zlato (Kalifornija).
  

Podnebje, prst in rastlinstvo

• 
  Vpliv: oddaljenost od oceana, relief, tokovi, vetrovi.
  
• 
  S. Amerika večinoma leži v zmerno toplem pasu.
  
• 
  Polarno podnebje: S predeli, led + sneg. Eskimi.
  
• 
  Subpolarno podnebje: tundra, gozdna tundra na J. V poletnih mesecih: močvirja. Trajno zamrznjena tla: permafrost – problem za gradnjo.
  
• 
  Zmerno hladno podnebje: Kanada, J del Aljaske: tajga, redka poseljenost.
  
• 
  Oceansko podnebje: obalni pas Kanade in ZDAA ob Tihem oceanu. Padavin veliko, prinašajo jih cikloni in zahodni vetrovi. Listavci, više iglavci. Rjave prsti, izprane, slabo rodovitne.
  
• 
  Subtropsko polsuho in suho podnebje: planote in kotline med Skalnim gorovjem in Tihim oceanom – zavetrna lega => malo padavin. Redko naseljeni predeli. Razno kjer je možno namakanje – velika mesta + kmetijske površine.
  
• 
  Sredozemsko podnebje: obalni deli Kalifornije, sredozemsko rastlinstvo, rdeče mediteranske prsti. Predeli, ki jih umetno namakajo, so gosto naseljeni + intenzivno obdelani.
  
• 
  Velike planjave + Osrednje nižavje: skrajnosti. Ni gorske pregrade v smeri V-Z => hladne zračne mase lahko prodrejo daleč na proti J in obratno. Gospodarska škoda.
  
• 
  Celinsko podnebje: notranjost celine. Vroča poletja + mrzle zime + velika nihanja. Listnati + mešani gozd, rodovitne rjave prsti.
  
• 
  Polsuho celinsko podnebje: JZ del notranjosti celine, stepa. Zahodno od 100. poldnevnika pade manj kot 500 mm padavin letno – rodovitne kostanjeve + črne.
  
• 
  Subtropsko vlažno podnebje: J in JV del celine pri Mehiškem zalivu. Listnati in mešani gozd, manj rodovitne izprane rdečkasto rumene prsti.
  

Kolonizacija, poselitev, selitve in urbanizacija

• 
  1. Angleži + Francozi – ribolov, trgovina, verska + politična svoboda. Ozek pas V od Apalačev.
  
• 
  18. stol: tudi Škoti, Irci, Nemci. Črnci – sužnji na JV države na plantažah.
  
• 
  19., začetek 20. stol.: zlata mrzlica v Ka lif orniji + združitev S in J po državljanski vojni. Industralizacija – potrebe po delovni sili. Nemci, Skandinavci in Angleži, kasneje tudi iz V in J Evrope.
  
• 
  30. leta 20. stoletja: ZDA začele omejevati priseljevanje <= gospodarska kriza – manjše povpraševanje po delovni sili. Pred, med + po 2. svetovni vojni: velika preseljevanja: Judje, Poljaki, Rusi, Jugoslovani. Največ na V del – industrijski – poiskali službo.
  
• 
  Po letu 1960: iz Latinske Amerike – J države - (Mehičani, Kubanci, Portoričani), Azije (Kitajci, Filipinci, Korejci, Vietnamci, Indijci) – Z obala.
  
• 
  Največje zgostitveno območje: staro industrijsko in poselitveno območje med Velikimi jezeri in atlantsko obalo. Tudi J Apalači in ob Mehiškem zalivu. Na Z izstopa Kalifornija.
  
• 
  ZDA so dežela z najmočnejšimi notranjimi selitvenimi tokovi; želja po čistejšem in mirnejšem okolju – krajše razdalje. Gospodarski vzroki + želja po ugodnejšem podnebju – iz starih industrijskih območij v nova na Z in J. Sončni pas.
  
• 
  Izpraznjen prostor na SV in Z: črnsko + latinoameriško prebivalstvo, tudi azijsko.
  
• 
  ZDA so zaradi zgodovinsko-ekonomskih razlogov + povečevanja deleža zaposlenih v storitvenih dejavnostih v mestih + okolici dežela mest. Država je že v terciarni stopnji urbanizacije.
  
• 
  Megalopolis: največje urbanizirano območje.
  
• 
  Zgradba ameriškega velemesta:
  
  • 
    Središče mestne pokrajine je mestno središče – downtown – poslovne + nakupovalne stavbe.
    
  • 
    Notranji deli mest: nižji socialni sloj + lahka industrija.
    
  • 
    Predmestna območja (zelena+mirna): srednji + višji sloj (selili, ko so si gmotno opomogli). Izpraznjeni notranji mestni predeli – slumi + geti.
    
• 
  Indijanci: odrinjen del ameriške družbe. Večina živi v revnih četrtih – slumih – izven indijanskih rezervatov. ½ brezposelna, tisti, ki živijo v rezervatih dobijo denarno + socialno pomoč. Navajo – gospodarsko uspešnejše pleme, na JZ ZDA, plantažno gojenje sadja, turizem, igralništvo, rudarstvo.
  
• 
  Večina belcev sestavlja sredji + višji socialni sloj. Sedanji položaj je odsev zgodovinske rasne diskriminacije do nebelcev.
  
• 
  Vključevanje črncev kot polnopravnih državljanov v ameriško družbo => po državljanski vojni leta 1868 – dobili državljanstvo, kasneje še volilno pravico. Zares polnopravni državljani šele po 2. svetovni vojni – sodišče ZDA izdalo odlok, po katerem je rasno razlikovanje protiustavno.
  
• 
  Selijo v velika mesta na J države (včasih pripadala Mehiki). Živijo v revnejših mestnih četrtih.
  
• 
  Z mešanjem, stapljanjem in amerikanizacijo (topilni lonec) priseljencev in preb. ZDA je postopoma nastal v primerjavi z evropskimi narodi mlad ameriški narod – skupek različnih kultur, jezikov, ras – povezuje močna zavest o pripadnosti skupni državi.
  
• 
  Nekdanje nujno sprejemanje angeškoameriškega načina življenja vse bolj nadomešča kulturni pluralizem (zavest o sožitju številnih kultur).
  

Splošne značilnosti gospodarskega in industrijskega razvoja ZDA

• 
  največja industrijska velesila.
  
• 
  Vodilna v svetu v proizvodnji aluminija, 2. mesto po izklopu in proizvodnji Cu, zlata, črnega premoga, nafte in zemeljskega plina.
  
• 
  Največji proizvajalci hrane, farmacevtskih, kemičnih, elektrotehničnih, letalskih in avtomobilskih proizvodov.
  
• 
  Največja poizvajalka toplogrednih plinov na svetu, niso pa podpisnice Kjotskega sporazuma o omejevanju emisij CO₂ in drugih plinov, ki povzročajo učinek tople grede.
  
• 
  Temelji gospodarskega razcveta:
  
  • 
    Visoka storilnost + ameriška pregovorna delavnost.
    
  • 
    Hitra gradnja omrežja cest, železnic in vodnih poti – razdrobljena območja postala enoten gospodarski prostor.
    
  • 
    Nahajališča rud – Fe, premog, obilica vodne energije ter bližina trga in kapitala – osnova za razvoj težke industrije na SV.
    
  • 
    Gospodarski razvoj je v želji po večji konkurenčnosti spremljalo združevanje podjetij  monopolna združenja, obvladujejo proizvodnjo.
    
  • 
    Velika rodovitna, skoraj neposeljena območja so omogočila velike kmetijske posesti, ki so tudi zaradi podjetnosti lastnikov prinašale dobiček.
    
  • 
    Država vzpodbujala prebivalstvo k podjetnosti in vlaganju kapitala v gospodarstvo.
    
• 
  Stari industrijski pas: območje na SV in jezersko-ohajsko industrijsko območje ob Velikih jezerih (zaradi bližine surovin+plovbe). Ščasoma združili v območje klasičnih industrijskih panog. Sedaj inštituti, univerze.
  
• 
  Sredi 70. let 20. stol. so se ZDA začele vključevati v svetovno trgovino. Številna podjetja stare, klasične industrije propadla – porast brezposelnosti, splošen gospodarski zastoj + izseljevanje. Ta gospodarska recesija povezana tudi z naftno krizo. Del industrije se je zaradi zniževanja stroškov začel seliti na J in JZ ZDA ter v tujino.
  
• 
  Nove industrijske panoge niso bile vezan ena stare industrijske centre in nahajališča rud + premoga. Proizvodnja visoke tehnologije. Večina novih panog se osredotočila na Z in J, v Sončnem pasu (sodelovanje podjetij z univerzami, raziskovalnimi inštituti, nizka cena el. energije, nafte + zemeljskega plina. Glavne panoge: zdravstvena, kemična, elektronska, atomska, letalska, vesoljska in raketna tehnologija, telekomunikacije, robotika, optika => velika finančna vlaganja v raziskave in zaposlovanje visokoizobraženih strokonjakov).
  
• 
  Temelji današnje uspešnosti gospodarstva ZDA:
  
  • 
    Velika mobilnost delovne sile.
    
  • 
    Poceni energija.
    
  • 
    Velike naložbe doma in v tujini.
    
  • 
    Visok osebni standard, ki vpliva na veliko porabo in veliko proizvodnjo izdelkov.
    
  • 
    Svobodno podjetništvo.
    
  • 
    Vključevanje ZDA v mednarodna trgovska združenja in globalizacijo.
    
  • 
    Relativno majhna stopnja brezposelnosti.
    
  • 
    Veliko povpraševanje po ameriških izdelkih v tujini ...
    

Kmetijstvo ZDA

• 
  Do ustanovitve ZDA vlada večino velikih rodovitnih površin v notranjosti celine poceni prodala priseljencem.
  
• 
  Država je ozemlje razdelila na sekcije – 256 ha. => velike in zaokrožene posesti – lažje obdelovanje – velik donos, redka poselitev notranjosti brez sklenjenih kmetijskih naselij.
  
• 
  Vodilna država v proizvodnji bombaža, koruze, soje, 3. v proizvodnji pšenice.
  
• 
  Največja hiperprodukcija.
  
• 
  Farme + ranči.
  
• 
  Kmetije mehanizirane, sedaj pa mnoge ustvarjajo reorganizacijo in avtomatizacijo proizvodnje. Cilj: optimalnejša proizvodnja – povezovanje farm s podjetji, ter različnih stopenj kmetijske proizvodnje (pridelava, predelava + prodaja).
  
• 
  Posledice kmetovanja: erozija prsti, nastajanje in širjenje suhih območij, onesnaženost pridelkov, hrane, vode s pesticidi, herbicidi.
  
• 
  Kmetijska območja:
  
  • 
    Koruzno območje: zelo rodovitne prsti, dovolj padavin. Koruza + soja. Velike družinske farme, manjše – govedoreja in prašičereja. Rjave prsti, vlažno kontinentalno podnebje.
    
  • 
    Pšenično območje: pšenica, ječmen, oves, padavin manj, redka poselitev – farme velike – ekstenzivna pridelava. Črnozjomi in kostanjeve prsti, polsuho celinsko podnebje.
    
  • 
    Bombažno območje: bombaž, tobak  odprava suženjstva - + govedoreja, konjereja, perutninarstvo, drevesne farme. Rdeče + rumene prsti, vlažno subtropsko podnebje.
    
  • 
    Območja povrtnin in južnega sadja: manjše + neredne padavine + umetno namakanje. Pomaranče, limone, vino … Vlažno subtropsko podnebje.
    
  • 
    Mlečno območje: ½ farm mlečna govedoreja, ostale pridelujejo zelenjavo in cvetje. Rjave + sive prsti, vlažno kontinentalno + hladno podnebje. Farme najmanjše v ZDA (zaradi gostote poselitve), vendar imajo najintenzivnejšo proizvodnjo zaradi potreb.
    
  • 
    Pas ekstenzivne živinoreje: polsuho podnebje, največje kmetije.
    

Kanada

• 
  2. država na svetu po površini, ena najredkeje poseljenih.
  
• 
  Zgostitveno jedro: med Velikimi jezeri in atlantsko obalo.
  
• 
  Prvotni prebivalci: Eskimi in Indijanci (Z predeli v rezervatih)– slabi odnosi belcev – po letu 1973 izboljšani.
  
• 
  Je dežela priseljevanja – iz Evrope, Azije in Latinske Amerike.
  
• 
  Politika večkulturnega razvoja: 2 uradna jezika Fran. & Ang.
  
• 
  Gospodarska velesila (rudna, energijska, lesna bogastva). 1. na svetu v proizvodnji ječmena in čas. Papirja, 2. v pridobivanju lesa … Med največjimi izvozniki hrane, med vodilnimi v črni in barvni metalurgiji.
  
• 
  Gospodarsko središče: na Kanadskem ščitu, ob Reki sv. Lovrenca in ob S obali Velikih jezer.
  
• 
  Kmetijstvo (3% zaposlenih ljudi) visoko razvito, temelji na velikih živinorejskih in žitnih mehaniziranih farmah – 2 kmetijski območji:
  
  • 
    Pšenično: kanadske prerije na S Velikih planjav, žita, krmne rastline, mesna govedoreja in prašičereja.
    
  • 
    Mlečno: v ravninah J Ontaria in Quebeca ter v dolini Reke sv. Lovrenca: mlečna živinoreja, perutninarstvo, prašičereja, povrtninarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo.
    
• 
  Gospodarsko pomembni gozdovi večinoma na lažje dostopnih mestih na J in v osrednjem delu države  papir, žagan in gradben les.
  
• 
  Naravne enote: Kanadski ščit, gorati zahod
  
• 
  Podnebje: polarno, tundrsko, hladno celinsko, oceansko (obalni pas), vlažno kontinentalno (ob Velikih jezerih).  g. širina, relief, hladni morski tok (Labradorski, Aljaški).
  
• 
  Razdeljena na 10 provinc in 3 teritorije: Yukon, SZ teritorij, Nunavut (avtonomijo inuiti).
  

Britanska Kolumbija	Vancouver	Quebec	Wmontreal, Quebec
Alberta	Edmonton	Nova Fundlandija
Saskatchewan	Regina	Nova Škotska
Manitoba	Winnipeg	Novi Brunswick
Ontario	Toronto