Slovenski prosotr V srednjem veku

SLOVENSKI PROSTOR V SREDNJEM VEKU

• 
  Slovani so nam zapustili njihov jezik
  
• 
  Prihod Slovanov ne zaključi valov migracij etničnih skupin v naš prostor
  
• 
  Prišleki so se spojili s staroselci in skozi stoletja tvorili današnji slovenski narod
  

GOTI in LANGOBARDI

• 
  navzočnost Gotov in Langobardov predstavlja dve relativno kratki fazi
  
• 
  Leto 467 predstavlja konec antike in začetek relativno kaotičnega časa
  
• 
  Goti so vzhodno-germansko ljudstvo, ki je v 1. stol. Po Kr. živelo v južni Skandinaviji
  
• 
  v 1. stol. se začnejo premiki v jugovzhodni smeri: najprej do Črnega morja, nato proti zahodu
  
• 
  leta 269 so v bitki z Rimljani pod vodstvom Klavdija 2. poraženi
  
• 
  Leta 274 jim Rimljani prepustijo Dacijo; tukaj se naselijo za več kot stoletje in se tudi pokristjanijo
  
• 
  med Goti pride do razcepa zaradi veroizpovedi; prva polovica so arianci (med Sveto trojico je samo Bog oče pravi bog in nikakor ni troedini), druga polovica pa rimo-katoliki
  
• 
  obe strani sta bili približno enako močni po številu
  
• 
  zadnji Rimski cesarji so bili Goti
  
• 
  leta 476 Got Odoaker odstavi zadnjega rimskega cesarja Avgustula Romula
  
• 
  dojemali so se kot nadaljevalce antičnih cesarjev
  
• 
  v začetku 6.stol. slovensko ozemlje pade v roke Gotom
  
• 
  Goti si ustvarijo nov center moči v Raveni in vladajo nad večjim delom severne Italije in Severnim delom Balkanskega polotoka – Dalmacija, Savija (središče v Sisku), Panonija Sekunda (središče v Mitrovici) in Norik( središče v Teurniji)
  
• 
  3 province pa niso ležale v tem gotskem regnumu; le te so prepustili drugim germanskim ljudstvom, predvsem Langobardom
  
• 
  Langobardi pridejo v 6. stol. preko Donave
  
• 
  Slovenski prostor je bil razdeljen med Norik, Savijo in 10. Regijo Venecija Histria
  
• 
  Antična Italija je segala vse do Ljubljane
  
• 
  Za ozemlje vzhodno od Italije se je v 6. stol. začel uporabljati izraz Patria Karnum ( Dežela Karnov); Karni so bili staro furlansko ljudstvo, ki so živeli severno od Furlanije – danes znani kot retoromani. Sosednji prosotr so poimenovali z domačim izrazom, nikoli pa niso tukaj tudi živeli. Od 8. stol. dalje se je ozemlje preimenovalo v Karantanijo
  
• 
  Teodorikova vzhodnogotska država pomeni nadaljevanje rimske zapuščine na Slovenskem
  
• 
  Leta se še vedno štejejo po vladajočih rimskih konzulih
  
• 
  Nagrobne plošče z napisi govorijo o tem, da je gotsko ozemlje še naprej živelo rimsko kontinuiteto
  
• 
  Teodorik je bil zadnji, ki je izpeljal vojaške pohode ( zadnjega l. 505)
  
• 
  40. let ostrogotske vladavine – zadnje obdobje miru/razcveta ob koncu antike (na ozemlju zahodno od Trojan
  
• 
  Istra je v spisu iz Ravene l. 535 označena kot Kampanja Ravene (polna vina, olja in pšenice); Kampanja: provinca v Italiji z glavnim mestom v Neaplju
  
• 
  Kampanja je veljala za žitnico Rima ( od tod so dobivali večino žita + blagostanje)
  
• 
  Istra je veljala isto za Raveno v času gotske države
  
• 
  Arheologija je potrdila, da je življenje v tistem času kljub blagostanju v mestih zastajalo in zamiralo
  
• 
  Prihajalo je do izseljevanja iz mest
  
• 
  6. stol. je čas, ko ugasnejo škofije ( Emonska, Poetovionska,.)
  
• 
  Naseljevanje refugijev – višinske utrdbe iz 4. oz. 5. stol.; vrhunec doživijo v prvi polovici 6. stol.
  
• 
  Na refugije se je preseljevalo mestno prebivalstvo, predvsem zato, ker so bili tukaj bolj varni kot drugod ( takšnih refugijev je na Slovenskem cela vrsta: na Štajerskem: Bistrica ob Sotli, Jurišna vas, Lisca, hrib Rudniva, Motnik – hrib Gradišče, na Ptuju na Gradu, gora Rifnik, hrib Tork, Vranje nad Selnico, Brinjeva gora…)
  
• 
  Na refugijih se je odvijalo popolnoma organizirano življenje s cerkvami, obrtnimi dejavnostmi…
  
• 
  Refugiji zamrejo proti koncu 6. stol
  
• 
  v vzhodnorimskem imperiju v 30. letih 6. stol. zavlada Justinijan
  
• 
  želel je obnoviti nekdanji antični Rimski imperij, zato se je tudi njegovo volilno geslo glasilo: Obnova imperija
  
• 
  l. 533 pride do vojne med Goti in Justinijanom – trajala je okrog 20 let in močno vplivala na naš prostor
  
• 
  okrog l. 535 zasede Drugo Panonijo in Savijo
  
• 
  med leti 535-538 priključi Dalmacijo in Histrio
  
• 
  v istem času so Ostrogoti na zahodu sklenili sporazum s Franki in jim za mir prepustili patronat nad Alemanijo in sosednjimi pokrajinami
  
• 
  prvič so Franki posegli v naš prostor
  
• 
  škofije v Teurniji, Virunumu in Agutumu so prišle pod Frankovsko cerkev
  
• 
  v pismu iz leta 545 se frankovski vladar pohvali, da njegova oblast seže vse do Jadranskega morja in naprej do Donave
  
• 
  Bizanc je v začetku 60. let 6. stol. frankovske dosežke in zemeljske pridobitve izničil.
  
• 
  Justinijan je deloval v tradiciji rimskih cesarjev in ne v Bizantinski tradiciji
  
• 
  Justinijan za boj proti Frankom vpokliče drugo germansko ljudstvo – Langobarde
  
• 
  Langobardi so od 5. stol. dalje bizantinski federati
  
• 
  Langobardi so zahodno-germansko ljudstvo, ki je v 1. stol. živelo v pokrajini Gotland na Švedskem
  
• 
  V toku stoletja so se premaknili na jug preko Šlezije v deželo Rugijcev (današnja spodnja Avstrija in zahodna Moravska
  
• 
  L. 508 kot arianci premagajo Herule (še eno izmed germanskih plemen) ter se pričnejo širiti v Panonijo (Prečkajo Donavo)
  
• 
  L. 546 se v Panoniji dokončno naselijo
  
• 
  Justinijan jim je v zameno za vojno z Goti in Franki leta 546 podaril Norik (o tem priča knjiga Pavla Diakona, ki je tudi glavni vir za to obdobje)
  
• 
  V 6. stol. kontrolirajo slovensko ozemlje do Postojnskih vrat na zahodu
  
• 
  Zasedli so nekaj najpomembnejših strateških povezav: Brežiška vrata; smeri ob Savi, Dravi, Dravinji, ipd
  
• 
  Bizanc je posredno obvladoval Panonsko ravnino in vzhodni del današnje Republike Slovenije
  
• 
  Vzhodni del današnje slov. države se je tako ločil od Italije in s tem od Rimske državnosti; posledično se za ta del konča obdobje antike
  
• 
  Zahodni del slovenskega ozemlja še naprej živi antično življenje
  
• 
  Edina antična inštitucija, ki je ostala, je bila cerkev
  
• 
  2 škofiji, Celeia in Emona, sta preživeli do l. 572 oz. 577; Emonska se je prestavila v Novi Grad ( v zgodovini se imenuje Emona – po škofiji)
  
• 
  L. 568 se Langobardi preselijo iz Panonije v bizantinsko Italijo (v Severno Italijo s skrajno severno točko v Tprinu); Langobardski regnum je uničil Karel Veliki
  
• 
  Bizanc osvoji Gotsko državo
  
• 
  Bizanc je v tem nemirnem obdobju potreboval federate
  
• 
  Pavel Diakon je selitev Langobardov predstavil v biblični predstavi: kralja Albuina predstavi v Mojzesovi podobi; mistično se povzpne na goro (domnevno Nanos) ter od tam zagleda obljubljeno deželo
  
• 
  To ogromno območje se razdeli na 2 dela:
  

1. 
   priobalno območje pod okriljem Bizanca
   
2. 
   kontinentalno Benečijo pod okriljem Langobardov
   

• 
  za priobalno območje je skrbel Gradeški patriarhat, za kontinentalno Benečijo ap patriarhat v Ogleju
  
• 
  Patriarh – patria = domovina, pater = oče; to so najstarejše škofije; Oglejski patriarhat bi naj ustanovil apostol Marko
  
• 
  Ko se Langobardi izselijo iz Romunije, ostane na tem območju prazen prostor
  
• 
  Bizanc je z Langobardi sklenil 200 letno pogodbo, ki jim dovoljuje možnost vrnitve v Panonijo
  
• 
  Langobardi so sklenili podoben sporazum z Avari, ki le tem dovoljuje, da se naselijo v Panoniji
  
• 
  Langobardi ustanovijo prvi dukat ( vojvodino ) v Čedadu; kasneje postane Čedad sedež Oglejskega patriarhata
  
• 
  Langobardi ob prihodu v Italijo poselijo več kot polovico današnje države z Benevento in Spoleto pokrajinami na skrajnem jugu
  
• 
  Najprej so bili arianske veroizpovedi, vendar se zelo kmalu romanizirajo
  
• 
  Leta 774 Langobarde in njihovo državo uniči Karel Veliki
  

AVARI in SLOVANI

• 
  Poznamo jih kot Obre
  
• 
  So stepsko ljudstvo
  
• 
  Na področje Karpatov pridejo iz osrednje Azije
  
• 
  Naselijo se kot Bizantinski federati
  
• 
  Leta 567 pomagajo Langobardom v vojni z Lepidi
  
• 
  Leta 568 postanejo gospodarji Panonije
  
• 
  Avari so bili gospodarji Slovanov
  
• 
  V zelo kratkem času se ozemlje od Labe do Rusije slavizira
  
• 
  Ob koncu 6. stol. se Slovani sploh še ne omenjajo
  
• 
  Leta 592/593 so že poročanja o bojih med Slovani in Bavarci
  
• 
  Bavarski vojvoda Tasilo se je v deželi Sklavorum Provincia bojeval s Slovani ( tako pravi Pavel Diakon) nekje na vzhodnem Tirolskem
  
• 
  Do leta 600 Slovani že silijo v Italijo
  
• 
  Pisma papeža Gregorja Velikega okrog leta 600 govorijo o pritožbi papeža k ravenskemu eksarhi, ki je imel cerkveno oblast nad Bizantinsko Istro, češ da Slovani tiščijo v Italijo
  
• 
  V prvih desetletjih 7. stol. Slovani in Avari tiščijo v Bizantinsko Istro; to kaže na dejstvo, da so Slovani zelo hitro poselili današnjo ozemlje Republike Slovenije
  
• 
  V začetku 7. stol. se Kanalska dolina imenuje Regija Sklavorum
  
• 
  Področje ob Savi Pavel Diakon v 8. stol. poimenuje Patria Slovanum
  
• 
  Po jeziku in po točkah, kjer so se nahajali, nam pričajo o 2 valovih naseljevanja v 2 smereh:
  

1. 
   Starejši val – 7,8. desetletje 6. stoletja: iz severa navzdol
   
2. 
   Mlajši val – 1 desetletje 7. stoletja: iz vzhoda proti zahodu
   

• 
  Domnevamo, da je bil starejši val izveden v izključno slovanski režiji, medtem ko je bil mlajši sunek prepleten z Avari
  
• 
  Potek naseljevanja ni jasen
  
• 
  Ugasnitev poslednjih škofij iz Emone in Celeie je možno povezati s prihodom Slovanov
  
• 
  Po letu 599 ni več nobenega škofa v širšem vzhodno-alpskem prostoru v matični škofiji
  
• 
  pismo Beneških škofov iz leta 591 pravi, da so 3 škofije ( Virunum, Agutum in Teurnija) bile včasih Gotske; pomemben je glagol v pretekliku, ki kaže na to, da so ugasnile
  
• 
  Avari prevzamejo gospostvo nad Panonijo
  
• 
  Prvi direkten dokaz o vojaški moči Avarcev je iz leta 595, ko pride do spopada med Bavarci in Slovani; vmes so posegli Avarci pod vodstvom kogana (poveljnika) in zlomili Bavarce. Njihova vojaška moč je temeljila na konjenici, ki je z lahkoto pometla s pehoto. Slovani so bili, podobno kot Bavarci, samo v pehoti; posledično so jim bili Avari superiorni.
  
• 
  Zgodnji srednji vek je čas, ko se prelomi vojaška moč med konjenico in pehoto.
  
• 
  Vse sporazume Slovanov z drugimi ljudstvi sprejemajo Avari v Slovanskem imenu
  
• 
  Bizanc in Langobardi so sporazuma sprejeli samo z Avari in ne s Slovani
  
• 
  S to selitvijo se ni začela slovenska zgodovina, niti zgodovina Slovencev
  
• 
  Zgodovina Slovencev je zgodovina naroda, ki se začne nekje v 16. stoletju
  
• 
  Ta selitev je dala prostoru jezikovno identiteto, ki smo jo obdržali vse do danes, zato lahko nedvomno trdimo, da smo Slovenci Slovani
  
• 
  V tem smislu smo Slovenci avtohtoni kot plod zgodovinskega razvoja, ki je pripeljal do našega izoblikovanja
  
• 
  V tem prostoru se je izoblikovalo veliko identitet; slovenska identiteta je samo ena izmed njih, zadnja
  
• 
  Sklavus – slovanski izraz za pripadnike različnih etničnih skupin
  
• 
  Poleg imena Slovan je obstajala še vrsta drugih izrazov, ki so označevala identiteto posameznih ljudstev te jezikovne skupine
  
• 
  Ljudstva so bila podvržena različnim etnogenetskim procesom, zato smo tudi priča večim ljudstvom znotraj iste jezikovne skupine
  
• 
  Slovani so se skupaj z Avari že ob prihodu v naš prostor spojili s staroselci – etnogeneza
  
• 
  do 8. stol. se je kot rezultat te etnogeneze izoblikovalo ljudstvo Karantancev
  
• 
  Do te etnogeneze je prišlo po letu 626, ko preneha obstajati Avarska nadoblast zaradi njihovega poraza pod obzidjem Bizanca
  
• 
  Ta poraz je posledično omogočil prvi zaključek etnogenetskega procesa in omogočil izoblikovanje ljudstva Karantancev
  
• 
  Terminologija se spremeni; za ljudstvo južno od Karavank se začne uporabljati izraz Karniola, za ljudstvo severno od Karavank pa Karantanci
  
• 
  Posledično lahko v 7. stol. govorimo o 2 ljudstvih, ki so živela na našem ozemlju
  
• 
  Vse etnogeneze prebivalstva so bile nasilno prekinjene
  
• 
  Šele po prekinitvi etnogenetskega procesa je nastal nov proces, iz katerega smo nastali Slovenci
  

VPRAŠANJE KONTINUITETE

• 
  Slovani so ob prihodu naleteli na staroselce, katerih večji del se je umaknil na zahod (večinoma bogatejši sloj, ki je imel kaj za izgubiti)
  
• 
  Srečanje med temi ljudstvi je bilo intenzivno
  
• 
  O točkah srečanja nam pričajo imena krajev, voda, gora…
  
• 
  Staroselce so Slovani poimenovali Vlahi (primer je kraj Laško; tam so Slovani naleteli na strnjene staroselce)
  
• 
  O srečanjih govorijo tudi imena hlapcev in dekel – npr. Krščenica (dekle, služkinja)
  
• 
  Staroselce so si podredili in iz njih naredili hlapce in dekle
  
• 
  Staroselci so bili krščeni, Slovani pa še ne
  
• 
  Na staroselce so naleteli na Gorenjskem, Kozjanskem, v Beli Krajini, na Polhograjskem hribovju…
  
• 
  Ravno na teh mestih je bila najdena največja gostota refugijev
  
• 
  Na zahod, ki je bil pod Italijo, se je naselilo le malo Slovanov, čeprav so že zelo zgodaj pritiskali; tukaj je bilo staroselcev največ
  
• 
  Obalna mesta so imela neprekinjeno kontinuiteto z antiko
  
• 
  Nobeno celinsko mesto ni čez srednji vek ohranilo antične kontinuitete (mogoče z izjemo Ptuja – mesto je imelo razvite tržnice, trgovino, ohranilo je antično ime); Celje je ohranilo antično ime, kaj drugega pa seveda ne
  
• 
  Tudi pri imenih moramo biti pazljivi: včasih nam ime samo nič ne pove, pa je mesto ali kraj izjemno pomembno za določeno obdobje
  
• 
  O srečanju s staroselci nam govorijo tudi vodna imena: Soča, Drava, Sava, Dravinja…; vse reke so ohranile svoja antična imena – nekdo je torej moral našim prednikom posredovati te informacije
  
• 
  Večina mest je v tem času umrla; nove naselbine so nastale ob mestnih ruševinah in ne na njih. Potrebovali so zemljo za obdelavo, ki je znotraj mestnega obzidja ni bilo veliko ali pa sploh ne (primera sta Slovenj Gradec in Celeia)
  
• 
  Kvadratna razdelitev polj iz antike je povsem izginila; šele v visokem srednjem veku se pojavi kot rezultat kolobarjenja
  
• 
  Severneje v okolici Salzburga ostane kvadratna razdelitev vse do novega veka
  
• 
  Slovensko ozemlje je pod stalnim pritiskom raznih vdorov, zato je bilo tudi devastiranje tega prostora v toku zgodovine zelo intenzivno
  
• 
  Prelom se kaže tudi v družbeni strukturi; organizacija družbe Slovanov je še vedno neznanka, vemo samo, da so prevladovale velike družine, kosezi, župani, naseljenost v gručastih vaseh; polja se gibljejo, krščanstvo je izginilo vse do leta 743 (vmes je živelo le med staroselci)
  
• 
  Krščanstvo postane religija najrevnejšega sloja
  
• 
  Slovanske religije ne poznamo dobro; vse kar vemo o njej izhaja iz severa in vzhoda Evrope (npr. bogovi Triglav, Kresnik, Svetovid)
  
• 
  Slovanska religija je bila dominantna
  

Prihod Slovanov in Avarov pomeni konec staroantične tradicije. Pomen staroselcev se kaže veliko bolj svojevrstno, kot se je v zgodnejši literaturi. Vsekakor pa lahko trdimo, da so bili staroselci v manjšini. V prostoru Slovenije bi ob prihodu Slovanov naj živelo okrog 20000 staroselcev. Slovanov samih ni bilo ogromno, prostora za naselitev pa še kako dosti.

MEJE/PROSTOR POSELITVE

• 
  Povprečna poselitev Slovanov je bila 1 prebivalec/kvadratni kilometer
  
• 
  Naselitev Slovanov in Avarov je povzročila nastanek meje, ki se je v veliki meri ohranila vse do danes: zahodna meja, katera se je formirala nekje v 8. Stol.
  
• 
  Meja je razmejila romansko poseljeno Furlansko ravnino in slovansko Vzhodno-furlansko hribovje
  
• 
  Zahodna meja ali Langobardski limes je predstavljala sistem obrambnih členov, ki so branili in nadzirali prehode s hribov Furlanije v ravnino
  
• 
  Nadzirali so Soška vrata ter cestno omrežje celotnega ozemlja na zahodu
  
• 
  Od vseh zgodnjesrednjeveških meja je bila najbolj stabilna in se je v veliki meri ohranila do danes
  
• 
  Do leta 600 so Slovani poselili ozemlje vse do naravnega praga, kjer se kraški svet strmo spusti proti Trstu; tukaj so se ustavili in naselili za prib. 200 let
  
• 
  Konec 8. Stol se Slovani premaknejo do Jadranskega morja, v Istro
  
• 
  Obrambna moč teh polis je bila v 6. Stol. tako močna, da jim je 200 let preprečevala tamkajšnjo naselitev
  
• 
  Leta 804 pride do t.i. Rižanskega placida (sodnega zbora); zapisnik, ki se je ohranil, pravi o protestih prebivalcev Kopra in drugih istrskih mest proti frankovskemu fevdalizmu
  
• 
  Vojvoda Johanes, ki je bil frankovski grof in vojvoda Istre, je pričal v korist Frankov
  
• 
  Prebivalci istrskih mest pravijo, da so zaradi frankovskega fevdalizma Slovani prišli v te kraje ter jih poselili v okolici velikih mest, ter da zahtevajo odselitev Slovanov
  
• 
  Prebivalci uspejo iztržiti nekaj ugodnosti, vendar pa Slovanov pod nobenim pogojem ne bodo odselili
  
• 
  Od leta 800 dalje so Slovani del Istre
  
• 
  Rižanski placid je eden izmed najbolje ohranjenih in pomembnih pravnih aktov v Evropi in po svetu
  
• 
  Preostali slovenski prostor je bil poseljen s Slovani in Avari
  

• 
  Na severu je mejo mnogo težje določiti
  
• 
  Relativno skromna poselitev nasploh otežuje to vprašanje
  
• 
  Še najbolje si lahko pomagamo s slovenskimi toponimi (toponim je geografsko ime za gore, reke, kraje, mesta ipd. )
  
• 
  Na skrajnem severu so Slovani segali do pokrajine Lungau – visokogorska alpska dolina; tromeja Koroške, Štajerske in Salzburške; izvir reke Mure; v zgodnjem srednjem veku najsevernejši del Karantanije
  
• 
  Severna meja so v glavnem Alpe; od tukaj naprej se pojavljajo in zgubljajo še ob reki Muri
  

• 
  Najbolj severozahodni del je bila današnja vzhodna Tirolska, nekje pri izviru reke Drave ob mestu Innichen (tukaj je bavarski kralj Tasilo zgradil samostan v želji, da pokristjani neverne Slovane; vodil ga je Brižinski škof)
  
• 
  Pri izviru reke Drave stojijo trije najzahodnejši doplerji (kozolci)
  
• 
  Od tam prideš proti zahodu v dolino Pustertahl (ime so dali Slovani in pomeni pusta dolina)
  

• 
  Na vzhodu je bila meja nekje pri razvodju med rekama Rabo in Muro na Štajerskem
  

• 
  Panonska ravnina je bila pod Avari; Slovanov je bilo tukaj zelo malo
  
• 
  Šele v kasnejših stoletjih se število Slovanov v Spodnji Panoniji poveča
  

KOLONIZACIJA

• 
  Kakšen ekonomsko-gospodarsko-družbeni karakter so imeli Slovani ob kolonizaciji slovenskega prostora?
  
• 
  Kolonizacija je bila v veliki meri pogojena z nomadsko-agrarnim življenjem
  
• 
  Na smeri selitve je najbolj vplival način življenja
  
• 
  Ob naselitvi so se slovanska plemena pretežno ukvarjala z živinorejo, a so se za razliko od Avarov ob prihodu v naše kraje začeli posvečati poljedelstvu; takšne etnične skupine se ne premikajo hitro (kot so se npr. Avari ali Huni) in se ne držijo več samo glavnih cestnih poti, ampak iščejo primerna področja za požigalno poljedelstvo; Slovani so prav zaradi požigalnega poljedelstva potrebovali zelo veliko ozemlje za poselitev, kar pa je slovenski prostor dejansko bil
  
• 
  Njihova polja so se gibala, selila
  
• 
  V Zgornje-savinjski dolini se je požigalništvo ohranilo vse do začetka 20. Stol.
  
• 
  Slovani so poselili tako gorate predele, kot tudi ravnice
  
• 
  Za izbiro ozemlja, primernega za poselitev, je bil pomemben predvsem vojaški aspekt
  
• 
  Izogibajo se pregostih gozdov (npr. Mariborski pragozd proti Koroški), močvirnatih področij, pomembnih cestnih povezav (zaradi morebitne grožnje mimoidočih vojska)
  
• 
  Kako so torej kolonizirali slovenski prostor?
  

1. 
   Poselili so prostor ob vznožjih hribovij in gora na meji z ravnino
   
2. 
   Držali so se starih rimskih poti
   
3. 
   Poselili so okolico starih rimskih naselbin oz. okolico, ki je že bila skrčena
   

• 
  Za razumevanje kolonizacije je potrebno poznati cestno omrežje Rimskega imperija
  
• 
  Ceste so bile v zelo slabem stanju; povezovalne ceste med posameznimi kraji so bile v tako slabem stanju, da so ob vsakem klancu potrebovali dodatne vole, da so vozove spravili čez
  
• 
  Cestnega omrežja niso znali vzdrževati
  
• 
  Najstarejše kolonizacije še danes kažejo na to, kateri deli Slovenije so bili poseljeni gosteje in kateri redkeje
  
• 
  Najstarejše naselbine so nastale ob starih antičnih mestih; v mestih se niso mogli naseliti, ker ni bilo prostora za polja, ali pa ga je bilo zelo malo
  
• 
  Ključnega pomena za razumevanje kolonizacije so toponimi
  
• 
  Velenik ob Šmartnem na Pohorju: eden najstarejših najdenih antičnih kamnolomov
  
• 
  Če izvzamemo Primorsko je Dolenjska tista pokrajina, ki je imela v preteklosti najbolj izrazito kontinuiteto (tukaj je bila kolonizacija neposredna s starimi antičnimi naselbinami)
  

• 
  Gozd ni predstavljal samo ovire; bil je eden izmed najbolj primernih predelov za naselitev, če je izpolnjeval določene pogoje: moral je bit listnat gozd in ne preveč gost (posebej primerni so bili hrastovi in bukovi gozdovi)
  
• 
  V tem obdobju ne moremo brez topografije
  
• 
  Razni sadeži pričajo o stari kolonizaciji, medtem ko naselbinska imena, povzeta iz imen iglavcev, pričajo o mlajši kolonizaciji
  
• 
  Pujse so gojili na pol divje, na prostem
  
• 
  Pujsi so jedli plodove listavcev (želod, žir, …); bili so tudi merska enota
  
• 
  Listnati vozovi so bili prekrasni vir za preživetje v tem zgodnjesrednjeveškem obdobju
  

DRUŽBENA STRUKTURA SLOVANSKE DRUŽBE

• 
  Karantanska družba je živela razslojeno:
  
  1. 
     Knez z družino
     
  2. 
     Vojaški spremljevalci – kosezi
     
  3. 
     Množica ostalih – masa ljudi, o kateri ne vemo kaj dosti
     
• 
  Ohranjeno listinsko gradivo (iz Briksna, Freisinga..) iz 10. In 11. Stol. govori o obstoju slovanskega plemstva, ki je živelo po Slovanskem pravu
  
• 
  Slovansko pravo še zdaleč ni bilo edino pravo, po katerem so živeli ljudje na naših tleh:
  

Langobardsko pravo

• 
  Prvič je omenjeno leta 643 pri vladarju Lotarju
  
• 
  Iz Langobardskega prava se je v naše ozemlje vneslo kar nekaj pojmov:
  

Gaštalt: upravljalec kraljevega premoženja, čez čas upravljalec teritorija

Denežman: pripadniki najnižjega plemstva (slov. priimek Dežman)

Ariman: izraz za Koseze

Gaštalden: v Beneški Sloveniji do Tolminskega, vzhodneje pa ne