Slovenski prosotr V srednjem veku

Istra

• 
  Na področju Istre pride do velikih sprememb po letu 788
  
• 
  Rižanski placid je izpadel v korist Staro-bizantinski upravni strukturi
  
• 
  Listina vdove Maru iz leta 847, ki je narejena po Bizantinskem vzorcu, je dokaz, da je še v 9. Oz. 10. Stol. dominirala Bizantinska uprava
  
• 
  Jezik je bil grški
  
• 
  Prehod med upravnimi sistemi je trajal več kot 100 let – mnogo dlje kot drugod po Evropi
  
• 
  Istro so sestavljali avtonomna mesta in kašteli – majhni kraji na vzpetinah, obdani z utrdbami (najbolj znan med njimi je Motuvun)
  
• 
  Navzven se je zamenjal samo naziv upravitelja Istre: vojaškega mojstra zamenja frankovski duks
  
• 
  Tako v 10. Stol. na čelo Istre imenujejo mejne grofe
  
• 
  Relativno avtonomna mesta (Koper, Izola, Piran) so ohranili antični upravljalni karakter; edina razlika v tej zadevi je prihod novih prebivalcev – Slovanov
  
• 
  Istra obdrži gosto škofijsko mrežo
  
• 
  Preživele škofije so bile Pula, Poreč, Novi Grad, Pičelin in Trst
  
• 
  V Novi Grad se preseli Emonska škofija, zato se v tem času imenuje Emona
  
• 
  Škofi niso imeli oblasti nad mestom, bili pa so visoko na socialni lestvici
  
• 
  Edina izjema pri tem je bil tržaški škof, katerega je podpiral sam nemški cesar Lotar
  
• 
  Večje spremembe v upravi prinesejo Benetke v 2. polovici 10. stol., ko zavzamejo Istro
  

Spodnja Panonija

• 
  Leži vzhodno od Karniole
  
• 
  Franki so Panonijo delili na Zgornjo in Spodnjo, med obema je bila meja reka Drava
  
• 
  Spodnja Panonija je na vzhodu omejena z reko Donavo
  
• 
  V 9. Stol. pride do spremembe v navajanju lege
  
• 
  Kronisti 9. Stol. Spodnjo Panonijo označujejo za prostor severno od Drave, med Rabo in Donavo s središčem v Blatenskem Kostelu blizu Blatenskega jezera; Zgornjo Panonijo pa označujejo kot majhen del med Rabo in Donavo
  
• 
  To spremembo je mogoče povezati z reformo Furlanske prefekture iz leta 828
  
• 
  Spodnjo Panonijo so torej omejile Drava, Raba in Donava
  
• 
  Reka Raba istočasno postane meja med Passavsko in Salzburško škofijo
  
• 
  Del slovenskega ozemlja v okolici Ptuja je bil del Frankovske Spodnje Panonije in del Pribinove ter Kocljeve države
  
• 
  Spodnja Panonija je frankovska divja dežela/divji zahod, prazen prostor, ki vabi vse, ki bi si želeli kolonizirat
  
• 
  Istočasno je bila dežela priložnosti in dežela nevarnosti
  
• 
  Na Slovaškem v Nitri je bival knez Pribina,član slovaškega plemstva
  
• 
  Pribina leta 833 zbeži iz Nitre zaradi Moravskega kneza Mojmirja Prvega
  
• 
  Zbeži v Spodnjo Panonijo, kjer si pridobi večjo ozemlje predvsem zaradi dobrih odnosov z Bavarci
  
• 
  Dobre odnose z Bavarci je še dodatno utrjevala njegova žena, ki je bila Bavarka
  
• 
  Dobre odnose je gojil tudi s Salzburškim škofom Alramom
  
• 
  Pribina je bil še pogan, žena pa že kristjanka
  
• 
  Pribina je do konca življenja ostal lojalen Ludviku Nemškemu
  
• 
  Leta 832 pride do spremembe na čelu Vzhodne prefekture
  
• 
  Mejnega grofa Geroda zamenja Ratbod
  
• 
  Istočasno se severno od Vzhodne prefekture oblikuje nova državna tvorba – Velika Moravska
  
• 
  Leta 822 je Veliko-moravska prvič omenjena v virih in že označena kot ''velika moč''
  
• 
  Moravani so podrejeni Frankom
  
• 
  Najstarejše cerkvene najdbe pričajo o tem, da je v 9 stol. Veliko-moravska bila priča intenzivnemu pokristjanjevanju
  
• 
  Veliko-moravani so prevzeli pokrajinsko ime ter se združili s staroselci, ki so tukaj prebivali
  
• 
  Moč Moravanskega kneza je rastla, pojavilo se je plemstvo
  
• 
  Obstajala je še ena državna tvorba: samostojna kneževina v Nitri s Pribino na čelu
  
• 
  Moravanski knez je začel širiti svoj imperij
  
• 
  V okviru te širitve je prišel v stik s Pribino in s Franki na drugi strani
  
• 
  Moravani porazijo Pribino in le ta je prisiljen z družino in velikaši zbežati iz Nitre
  
• 
  Pribina pribeži leta 833 k Ratbodu
  
• 
  Slovaki si lastijo zgodovino Spodnje Panonije kot lastno zgodovino, kar pa je seveda fikcija; Salzburški anali so namreč dokazali, da so tam živeli Karantanci in ne Slovaki
  
• 
  Pribina se na begu upre na Bavarce in na Salzburg
  
• 
  Istočasno se da krstiti skupaj s sinom Kocljem (germanska pomanjševalnica za Kadeloha)
  
• 
  Podredi se Ratbodu, vendar se zaradi spora preseli v Posavje k Bolgarom
  
• 
  Tukaj vlada Bolgarski vazal Ratimir
  
• 
  Ratbod zelo kmalu napade Ratimirja in ga prežene iz Posavja
  
• 
  Pribina medtem zbeži na Gorenjski h grofu Salachu, kateri ga sprejme in doseže premirje med njim in Ratbodom
  
• 
  Iz rok Ludvika Nemškega Pribina sprejme kos zemlje – Zalo v okolici Blatnega jezera
  
• 
  Na tem mestu zgradi utrdbo Blatenski Kostel
  
• 
  Utrdba se je nahajala na neprehodnem močvirnatem območju, ki je bilo zelo težko dostopno
  
• 
  Od tukaj Pribina kot vazal utrjuje mejo, kolonizira prazno ozemlje ter krepi gospodarsko in vojaško moč Frankov
  
• 
  V času Pribine se na ozemlju Spodnje Panonije zgradi 12 cerkva (tako pravi Conversio)
  
• 
  Vmes se zgodi nekaj nepričakovanih dogodkov
  
• 
  Leta 843 v Verdunu Frankovsko državo razdelijo na 3 dele
  
• 
  Pribina kot vazal dobi v roke celotno slovensko ozemlje vzhodno od Kraških prelazov
  
• 
  Meja med Lotarjem in Ludvikom Nemškim postane državna meja med Italijo in Nemčijo
  
• 
  Moravani so upali, da bodo lažje prišli do samostojnosti z uporom
  
• 
  Leta 844 Ludvik Nemški pokori Bodrijce v okolici Baltika, leto kasneje pokori 14 Čeških knezov in tako dobi v roke Češko, leta 847 pa napade Veliko-moravsko državo in odstavi ter zamenja kneza Mojmirja z njegovim nečakom Rastislavom
  
• 
  Ludvik Nemški sklene mir z Bolgari, kateri mu v zameno podarijo Vzhodno Slavonijo; Franki to ozemlje priključijo Spodnji Panoniji
  
• 
  Tako je Spodnja Panonija zdaj segala vse do reke Donave
  
• 
  Pribina se izkaže kot zvest vazal n dober katolik, zato so mu dodali še to ozemlje (okoli 100 kraljevih kmetij = 4000 hektarov)
  
• 
  Leta 847 dobi Pribina glavno nagrado: vse, kar je do tega časa dobil od Ludvika Nemškega v fevd, zdaj dobi v last
  
• 
  Imenuje ga za mejnega grofa Spodnje Panonije in ga tako izenači z naslednikom Ratboda
  
• 
  Iz te kupčije so bile izvzete le posesti Salzburške nadškofije (predvsem Ptuj)
  
• 
  Pribino označujejo kot duksa, Koclja pa ne, čeprav je imel isti naziv
  
• 
  Pribina do smrti deluje kot zvest vazal in svoje delo opravi izvrstno
  
• 
  Naseli Bavarske in Slovanske koloniste
  
• 
  Viri imenujejo 36 krajev, 23 od teh ima germansko ime, preostali pa slovansko
  
• 
  Slovanov iz Karantanije in Karniole preprosto ni bilo dovolj, da bi kolonizirali še celotno Spodnjo Panonijo
  
• 
  Največ krajev z nemškimi imeni je bilo na ozemlju današnje Republike Slovenije
  
• 
  Predel vzhodno od reke Zale se je imenoval Slovenska marka (bil je poseljen s slovanskim prebivalstvom in je bil otok sredi germanskih krajev)
  
• 
  Etnična struktura Spodnje Panonije je bila zelo pestra a vendar je delovala kot dobro organizirana Frankovska celota
  
• 
  Prihod Germanov ni spremenil etnične strukture (Slovanov je bilo vendarle več)
  
• 
  Na poenotenje sama etnična struktura ni vplivala kaj dosti
  
• 
  Faktor, ki je še najbolj vplival na poenotenje, je bil osnovni jezik cerkvene liturgije: latinščina, v Bolgarski vojvodini pa grščina
  
• 
  Frankovska država je delovala kot celota prav zaradi latinščine, ki je ljudi širom države združevala v eno
  
• 
  Conversio z navdušenjem poudarja, da je Pribina upošteval tudi nasvete Salzburga in spoštoval njihove pravice
  
• 
  S Salzburškim škofom Jupramom je bil v dobrih odnosih, zato je le ta posvetil še 5 cerkva
  
• 
  Najbolj znana samostanska cerkev je bila v Blatenskem Kostelu
  
• 
  Ta isti škof je v Kostel poslal delavce, ki so dogradili in utrdili utrdbo
  
• 
  Na tloris cerkva po vsej Spodnji Panoniji je vplivala tudi Furlanija (triperesna deteljica)
  
• 
  V Karantaniji so cerkve istočasno posvečevali pokrajinski škofi
  
• 
  V Spodnji Panoniji je začel delovati proces nastajanja cerkvene organizacije
  
• 
  Cerkvena organizacija je temeljila na redki mreži cerkva, ki jim še ne moremo reči farne cerkve
  
• 
  Te cerkve so služile kot cerkvena središča, nastala so v Spodnji Panoniji, na Ptuju, v Šempetru, Hočah, Gornjem Gradu; vse ostale cerkve so nastale v naslednji fazi
  
• 
  Na Ptuju je takšno cerkveno središče cerkev sv. Jurija (domnevno bi naj bila na Ptuju še ena takšna cerkev)
  
• 
  Ta cerkvena središča so bile lastniške cerkve: nastanek takšne cerkve je povezan s fevdalcem (cerkveni ali posvetni) ali njegovo rodbino; Karolinški grofje so jih zgradili v smislu lastne kapele, kjer so delovali tudi duhovniki
  
• 
  Te kapele so kasneje služile kot središčne točke od koder so pokristjanjevali
  
• 
  V uporabo jih dobijo Oglej, Salzburg, Passau,…
  
• 
  Lastniki so še vedno fevdalci
  
• 
  Pojavi se ogromno spornih točk med posvetno in cerkveno upravo
  
• 
  V tem času ne obstaja cerkev, ki ne bi bila lastniška
  
• 
  Ptujska cerkev je bila npr. last kneza Koclja (''tisti izdajalec'')
  
• 
  Verjetno je bila že Pribinova in jo je kasneje podedoval Kocelj
  
• 
  Za vse Frankovske cerkve je veljalo, da vsaki pripada 1 kmetija, katera mora biti prosta vsake obveznosti in da morajo biti duhovniki prosti vseh drugih obveznosti
  
• 
  Cerkvena fevdalna služba je bila za te duhovnike edina prioriteta
  
• 
  Ti privatni duhovniki so zaradi potreb prešli pod okrilje škofa
  
• 
  Vse dajatve in zemlja so bili last fevdalca
  
• 
  Delovanje cerkve je bilo v rokah nadškofa
  
• 
  Pri posvečevanju novih duhovnikov sta sodelovala nadškof in fevdalec
  
• 
  Iz teh trenj in nesoglasij, ki so nastajala, se je kasneje razvil boj za investituro
  
• 
  Končal se je šele v 12 stol. oz. v 13. Stol.
  

• 
  Iz tega časa (natančneje iz leta 970) je ponaredek, ki govori o Ptuju: v 9. Stol. je bil Ptuj označen kot civitas, kar lahko pomeni mesto ali utrjen grad
  
• 
  Kljub temu da je ponaredek, je vsebinsko zelo točen in dosleden
  
• 
  V zgodnjesrednjeveškem času je bil grad kamnita/lesena utrdba, obdana s palisadnim obzidjem in jarkom z vodo ali brez nje, znotraj katere so se naselili kmetje, trgovci in sužnji
  
• 
  V našem primeru civitas pomeni mesto; ponaredek govori o antičnem mostu, mostnini, mestni pristojbini; celotni opis je opis organiziranega mestnega naselja
  
• 
  Ptuj je bil takrat edino celinsko mesto na Slovenskem, ki ima antično kontinuiteto
  

• 
  Leta 861 Pribina umre
  
• 
  Ubijejo ga Moravani v boju (tisti, pred katerimi je bežal)
  
• 
  Zamenja ga sin Kocelj
  
• 
  Mejnega grofa Ratboda leta 854 odstavijo
  
• 
  Leta 865 Ludvik Nemški za novega prefekta Vzhodne prefekture imenuje sina Karelmana
  
• 
  Karelman začne v Vzhodni marki uveljavljati avtonomno politiko
  
• 
  Leta 858 Karelman z Rastislavom in z Moravani sklene premirje – zaščiti si hrbet
  
• 
  Po premirju se Karelman začne javno upirati svojemu očetu
  
• 
  Njegov cilj je bil ustvariti samostojen regnum/riche – gospostvo
  
• 
  Iz Vzhodne marke tako med leti 857-861 izganja vse pristaše Ludvika Nemškega
  
• 
  Posledično bežijo Pribina, Karantanski grof Pabo, grof Vitagovo, grof Richer, …
  
• 
  V teh časih je človekov največji sovražnik oče/sin
  
• 
  Pribino v tem času ubijejo, Koclju pa uspe pobegnit
  
• 
  Leta 861 se Kocelj nahaja v Regensburgu
  
• 
  Ludvik Nemški začne leta 860 podarjati večje zemljiške posesti Bavarskim velikašem in cerkvi
  
• 
  Tako Salzburg leta 860 dobi obširna področja Koroške in Štajerske (Ptuj, Lipnica, Gospa Sveta)
  
• 
  Pojem Karantanec v tem času pridobiva na svojem pomenu: nekateri viri s tem imenom označujejo celotno Vzhodno Prefekturo
  
• 
  V Vzhodni prefekturi je bila ravno Karantanija najpomembnejši kos ozemlja
  
• 
  Posledično so Karantanci kot nastajajoče ljudstvo najpomembnejše v vsej Vzhodni prefekturi
  
• 
  Karelman je bil postavljen na čelo vseh Karantancev
  
• 
  Kasneje je prefekt Gundaker enako kot Karelman bil na čelu Karantancev
  
• 
  Karantanski pokrajinski škof Osvald je bil zaveznik Karelmana
  
• 
  Osvald si je prizadeval to pokrajinsko škofijo preobraziti v pravo škofijo
  
• 
  S pismo se je obrnil na papeža Nikolaja
  
• 
  Pri tem je obšel hierarhijo cerkvene organizacije (obšel je Salzburg, kateremu je bil direktno podrejen)
  
• 
  Kot proti-odgovor temu dejanju je Salzburg od Ludvika Nemškega dobil darovnico v obliki ozemlja, v katero je bilo vključenih 22 cerkva
  
• 
  Naslednji proti-korak, ki ga sprejme Salzburg je ustanovitev nad-diakona oz. nad-duhovnika
  
• 
  Naloga le tega je bila predstavljati vmesni člen med Salzburgom in Spodnjo Panonijo
  
• 
  S tem so težnje Osvalda poskušali presekati
  
• 
  Nad-duhovnik je nadzoroval vse duhovnike svojega okoliša; 1x na mesec so se vsi duhovniki tega prostora zbrali v nekem prostoru in diskutirali o prihajajočih nalogah in opravilih
  
• 
  Ta politično-cerkveni spor je prenehal leta 863, ko umre Osvald
  
• 
  Po letu 863 Salzburg ne imenuje več Karantanskega pokrajinskega škofa
  
• 
  Upor Karelmana se podobno kot Osvaldov načrt ni izšel po njegovih željah
  
• 
  Leta 865 pride do pobotanja med Ludvikom Nemškim in sinom Karelmanom
  
• 
  V tem uporu se še dodatno izpostavi pomen Karantanije in Karantanskega grofa
  
• 
  Do konca Karolinške dobe posebni položaj Karantanije postane dejstvo
  
• 
  Leta 876 postane novi Karantanski knez/grof Arnulf – bodoči kralj
  
• 
  Istega leta Arnulf prejme Karantanijo in Spodnjo Panonijo
  
• 
  Karantanija in Panonija v virih nastopata kot celota
  
• 
  Istega leta se Karantanija prvič omenja kot regnum (gospostvo)
  
• 
  Takrat je bila etnogeneza Karantancev na vrhuncu
  
• 
  Karantanci se začnejo formirati kot 1 etnija
  
• 
  Na področju vzhodnih Alp bi lahko nastalo ljudstvo ali narod Karantancev, vendar do tega ni prišlo
  
• 
  Leta 862 je Kocelj imenovan za kneza Spodnje Panonije
  
• 
  Istega leta je Ludvik Nemški nameraval dokončno urediti razmere z Veliko-moravsko državo
  
• 
  Istega leta se pogaja z Bolgari, ki so pogajanja krvavo potrebovali zaradi strahu pred Bizancem
  
• 
  Leta 863 pride med Bolgari in Ludvikom Nemškim do pakta o pomoči in o nenapadanju
  
• 
  Bolgari so bili v tem obdobju še pogani; začasno je potekalo pogajanje Bolgarskega kneza Boruta za njegov krst
  
• 
  Napetosti med Rimom in Bizancem so naraščale
  
• 
  Ko je Bizanc zvedel za pogajanja med Ludvikom Nemškim in Bolgari je v Bolgarsko državo poslal vojsko in Bolgari so se brez boja predali
  
• 
  Bolgari nad rezultatom te velike spletke niso bili navdušeni
  
• 
  Vedeli pa so, da bi v primeru podreditve Bavarski škofiji in posledično tudi Frankovski državi pomoč ob morebitnih napadih sovražnikov bila zelo daleč vstran
  
• 
  Bizanc jim je bil zelo blizu, zato so to prisiljeno pokristjanjevanje sprejeli
  
• 
  Leta 866 Bolgari ponovno prosijo, da bi se želeli nasloniti na zahod, vendar se Rimski papež tem prošnjam ni odzval; Bolgarijo je tako žrtvoval Bizancu
  
• 
  Leta 870 Bolgarska država dokončno postane del Bizantinskega imperija in del vzhodne cerkve
  
• 
  Karantanci so bili zahodni sosedi Bolgarov
  
• 
  Bolgarski knez Boris se je pogajal tudi z Rastislavom in Veliko-moravske države
  
• 
  Rastislav je tako imel samo še enega zaveznika – Bizanc
  
• 
  Leta 862 pošlje v Bizanc delegacijo z namenom, da bi iz Bizanca prejeli škofa
  
• 
  Če neka politična entiteta ni premogla samostojne cerkvene dieceze, je kaj kmalu propadla
  
• 
  Rastislav si je želel škofa in nekoga, ki govori slovansko
  
• 
  O teh dogodkih pripovedujeta 2 vira in sicer: Žitja Kostantina in Žitja Metodi – Življenjepisa Cirila in Metoda
  
• 
  Rastislav je sprva prosil Rim, vendar se le ta ni odzval
  
• 
  V Bizancu takrat vlada Mihael 3.
  
• 
  Na čelu Bizantinskega patriarha je bil Foti
  
• 
  Oba sta z zanimanjem sprejela poslance z Veliko-moravske
  
• 
  Z uspešnim posegom bi Bizanc lahko pridobil močnega zaveznika
  
• 
  Kljub temu niso zaupali besedam Rastislava, zato na Veliko-moravsko ne pošljejo škofa ampak 2 Misijonarja – brata iz Soluna, Konstantina in Metoda
  
• 
  Metod je bil starejši izmed bratov; misijonaril je po Kavkazu in na Krimu, izkaže se predvsem kot dober organizator
  
• 
  Konstantin, mlajši brat, je v Bizancu deloval kot glavni knjižničar tamkajšnje knjižnice ki je veljala za najbogatejšo v Evropi ter kot učitelj na najkvalitetnejši Bizantinski šoli,; bil je izjemno inteligenten mož, dober prijatelj Fotija in veljal je tudi za dobrega retorika
  
• 
  Oba sta obvladala slovanski jezik, zato sta bila povsem primerna za to nalogo
  
• 
  Pred odhodom Konstantin sestavi prvo slovansko abecedo – glagolico
  
• 
  Začne prevajati obredne knjige (predvsem evangelije); prevajal je v jezik makedonskih Slovanov
  
• 
  Jezik je bil zelo podoben vsem ostalim slovanskim jezikom
  
• 
  Dandanašnje razlike med slovanskimi jeziki še takrat niso bile tako izrazite
  
• 
  Makedonski slovanski jezik je tako postal prvi knjižni slovanski jezik v zgodovini
  
• 
  Ko sta brata iz Soluna prispela na Veliko-moravsko, sta naletela na Bavarske misijonarje
  
• 
  Bizantinski misijonarji so se od Bavarskih ločili predvsem po tem, da so bili veliko bolj prilagodljivi in mehkejši po metodah, ki so jih uporabljali
  
• 
  Frankovska cerkvena organizacija je sredi 9. Stol. že imela trdno zgrajen fevdalni značaj
  
• 
  Cerkveni dostojanstveniki so na svoja ozemlja gledali podobno kot plemiči: osebna last je samo njegova in od nobenega drugega
  
• 
  Močno so se branili zunanjih vplivov in vmešavanj, še posebej zmanjševanju dohodkov
  
• 
  Franki so zagovarjali latinsko bogoslužje
  
• 
  Sredi 9. Stol. se je vso zahodno bogoslužje poenotilo po Rimskem: strogo uniformirano z uporabo latinščine
  
• 
  To poenotenje se je začelo v času Karla Velikega in Rimskega cesarja Hadrijana
  
• 
  Karel Veliki leta 790 je od njega sprejel knjižico jasnih navodil bogoslužja – sakramentarij
  
• 
  Ta navodila je sprejel in po njih zastavil politiko Frankovske države
  
• 
  Ti dogodki so zaznamovali prvi večji spor med Zahodno in Vzhodno cerkvijo
  
• 
  Vzhodna cerkev namreč med bogoslužjem ni uporabljala latinščine ampak žive ljudske jezike
  
• 
  Še danes Vzhodna cerkev uporablja staro grščino, koptščino, …
  
• 
  Zaradi teh razlik posameznih Cerkva gre razumeti metode Konstantinovega dela
  
• 
  V teh razlikah se tako za ljudi oblikujeta 2 poti pokristjanjevanja:
  

1. 
   Frankovska metoda, ki je prinašala Frankovsko nadoblast in nastanek raznih cerkvenih središč
   
2. 
   Druga, Bizantinska pot, je prinašala prilagajanje daljnim elementom
   

• 
  Oba brata sta bila poslana kot poslanca tuje sile
  
• 
  Metod je redno poročal o dogodkih neposredno Bizancu in je do konca svojega življenja ostal zvest
  
• 
  Bizantinska država je v praksi bila predaleč, da bi si zagotovila nadoblast nad Veliko-moravsko državo
  
• 
  Leta 864 se Fotijevo nezaupanje Rastislavu izkaže za pravilno
  
• 
  Istega leta namreč Franki vdrejo v Veliko-moravsko državo in oblegajo center države, grad Devinj ( ime je povezano z devico)
  
• 
  Rastislav se je primoran predati in dokončno prizna nadoblast Ludviku Nemškemu
  
• 
  Veliko-moravska država je bila tako uničena
  
• 
  V cerkvenem pogledu je bilo ozemlje priključeno škofiji Passau, kot misijonarsko področje in ne kot diecezo
  
• 
  Na takšnem področju so lahko misijonarili tudi ''tujci''
  
• 
  Brata iz Soluna sta prispela v Veliko-moravsko v času, ko je bilo misijonarjenje zaradi političnih dogodkov močno oteženo
  
• 
  Foti se ravno takrat spre z Rimskim papežem Hadrijanom
  
• 
  V prvih 2 letih bivanja na Veliko-moravskem pride tudi do desputov (besedne izmenjavanje argumentov) med Konstantinom in Metodom in med Passauom – večno vprašanje jezika v cerkveni liturgiji
  
• 
  Popolna tišina Bavarski virov o tem področju priča o uspešnosti misijonarjenja Konstantina in brata Metoda
  
• 
  Leta 868 se odločita, da je njuno delo postalo pretežko, zato se napotita proti Benetkam (bile so v Bizantinski lasti) in od tam proti Solunu
  
• 
  Pot ju nese preko Kocljeve Spodnje Panonije
  
• 
  Najverjetneje sta potovala mimo Ptuja
  
• 
  Takrat pride do prvega srečanja med Kocljem in bratoma iz Soluna
  
• 
  Kocelj takrat še vedno zvesto izpolnjuje delo Frankovskega vazala
  
• 
  Njegova žena, ki je bila Bavarka, je predstavljala naravno zvezo med Bavarsko in Spodnjo Panonijo
  
• 
  Na položaj vzhodnega prefekta je bil ponovno imenovan Karelman
  
• 
  Od leta 864 dalje vodi politiko podrejenosti Nemški državi
  
• 
  Med leti 864/865 Salzburški nadškof prenoči v Blatenskem Kostelu in takrat posveti še 11 cerkva
  
• 
  Kocelj pridobi na pomenu: v kraljevih zapiskih ga od tistega leta naprej imenujejo duks
  
• 
  Kocelj je bil zelo izobražen človek (znal je brati, pisati in govoriti več jezikov)
  
• 
  Prihod 2 mislecev v Spodnjo Panonijo je bil za Koclja pravi praznik
  
• 
  Na dvoru ju gosti in na njega pustita zelo dober vtis
  
• 
  Ta prihod je spremenil Kocljevo usmerjenost iz profrankovske v proslovansko
  
• 
  Spoznal se je z glagolico in se je tudi naučil
  
• 
  Kocelj je dal bratoma iz Soluna v uk 50 učencev z nalogo, da se od njiju učijo brati in pisati slovanske tekste ter poučevanja krščanske vere v domačem jeziku
  
• 
  Kocelj je še naprej ostajal zvest takratni politiki Frankovske države
  
• 
  Brata iz Soluna ne ostaneta tam za dolgo ampak potujeta naprej v Benetke
  
• 
  Takrat je prišlo do tesnejšega povezovanja med Rastislavom in Kocljem
  
• 
  Poslanec papeža Nikolaja 1. Sreča Konstantina in Metoda na poti v Benetke in ju povabi na papeški dvor v Rim
  
• 
  Oba so Franki namreč obtoževali krivoverstva
  
• 
  Oba sta se na povabilo odzvala, vendar je bil takrat Nikolaj že mrtev; sprejme ju Hadrijan 2., pri kateremu oba uspešno prestaneta test pravovernosti
  
• 
  Papež dovoli bogoslužje v slovanskih jezikih, po vzhodnem obredu in obema da pristanek, da nadaljujeta z misijonarjenjem
  
• 
  Konstantin v Rimu vstopi v samostan, kjer sprejme ime Ciril
  
• 
  Leta 869 Ciril umre
  
• 
  Metod, potrt ob smrti brata, je želel odnesti truplo v Solun in ga tam pokopati
  
• 
  Istega leta pride do slovanske vstaje proti Frankom
  
• 
  Upor so ustvarili Porabski Slovani, Svetopolk (nečak Rastislava), Čehi, Kocelj in Karantanski grof Bundakar
  
• 
  Bundakar hitro pade v boju, Čehi in Porabski Slovani pa s Franki hitro dosežejo premirje
  
• 
  Vojna Frankov z Veliko-moravani ne prinese uspehov, zato še istega leta nastaneta 2 samostojni slovanski državi: Veliko-moravska in Kocljeva Spodnja Panonija
  
• 
  Kocelj ne funkcionira več kot upravitelj, ampak vlada kot slovanski knez do njegove smrti leta 874
  
• 
  Leta 869 se Svetopolk, Rastislav in Kocelj uprejo na papeža Hadrijana 2.; želeli so, da bi le ta poslal škofa, ki bi deloval v imenu Rima in ne v imenu Frankov
  
• 
  Nikolaj 1. Se na prošnje Bolgarov ni odzval, zato je bil Hadrijan 2. Tem prošnjam skoraj prisiljen ugoditi
  
• 
  Rim je začutil priložnost, da bi si podredil pomembno prehodno ozemlje in bi od tam deloval kot protiutež močni nemški lastniški cerkvi
  
• 
  Nasprotja med cerkveno in posvetno oblastjo se tukaj še dodatno razširijo
  
• 
  Hadrijan 2. Leta 869 posveti Metoda v škofa in ga pošlje v Spodnjo Panonijo
  
• 
  S seboj je nesel pismo Hadrijana 2., v katerem jasno piše, da deluje v imenu papeža in da v njegovem imenu vodi cerkveno organizacijo
  
• 
  Slovanski jezik je bil tako v praksi liturgični jezik
  
• 
  Kocelj ni bil zadovoljen, zato pošlje Metoda nazaj v Rim s prošnjo, da ga papež posveti v nadškofa in bi tako bil enakovreden Salzburgu
  
• 
  Metod postane nadškof Sirmiuma (Sremska Mitrovica); obnovi Sirmijsko škofijo s sedežem v Blatenskem Kostelu
  
• 
  Spodnja Panonija in Veliko-moravska sta tako postali del ene dieceze
  
• 
  S tem se je zgodilo to, proti čemu se je Salzburg boril nekaj let prej s škofom Osvaldom
  
• 
  Še dodaten udarec Salzburgu je papež pripravil s tem, ko je poslal še odposlanca za Slovane
  
• 
  Metod se nasloni na pooblastila Bizantinskega cesarja, da bogosluži v slovanskem jeziku
  
• 
  Politični udarec Koclja in Rastislava je tako uspel
  
• 
  Območje delovanja Metoda je bila v prvi vrsti Spodnja Panonija, v Veliko-moravski pa se je cerkvena organizacija šele uveljavljala
  
• 
  Na področju Spodnje Panonije je bil ne nazadnje tudi sedež nadškofije
  
• 
  Veliko-moravska je bila Frankom naravna tarča napada
  
• 
  Uspeli upor proti Frankom pomeni vrh Kocljevih in Rastislavovih prizadevanj
  
• 
  Takrat se preneha tok Nemške kolonizacije in obe slovanski območji se ponovno trdno povežeta med seboj
  
• 
  Bavarci v tem času spišejo Conversio Bagoariorum et Carantanorum
  
• 
  Salzburg se sosedov loti z zvijačami in s silo
  
• 
  Takšna politika je kmalu obrodila sadove
  
• 
  Svetopolka Franki pridobijo na svojo stran
  
• 
  Leta 870 Bavarci ujamejo Rastislava in ga oslepijo ter zaprejo v ječo, kjer kmalu umre
  
• 
  Istega leta na Veliko-moravskem ujamejo Koclja in ga odpeljejo na sodni zbor v Regensburg
  
• 
  Na tem zboru je obsojen in zaprt
  
• 
  Zahodni del Veliko-moravske ponovno prevzamejo Franki
  
• 
  Svetopolka držijo na Karelmanovemu dvoru v hišnem priporu
  
• 
  Sredi priprav na napad na Spodnjo Panonijo pride na Veliko-moravskem do ponovnega upora
  
• 
  Bavarci pošljejo Svetopolka, da bi pomiril spor
  
• 
  Svetopolk izkoristi priložnost in se spremeni v sovražnika ter uniči Frankovsko vojsko
  
• 
  Frankovski načrt poraziti Spodnjo Panonijo tako propade in Salzburg se Koclja lahko loti samo s pisano besedo
  
• 
  Conversio govori o pokristjanjevanju Karantancev a ob tem misli območje Karantanije in Spodnje Panonije
  
• 
  V tem času Kocelj konstantno podpira Metodov nauk
  
• 
  Dopisuje si celo s papežem
  
• 
  Leta 870 v smislu prilagoditve novi obliki bogoslužja spremenijo obred iz vzhodnega v zahodnega
  
• 
  Takrat so grške maše zamenjali z mašami sv. Petra
  
• 
  Ob smrti in pokopu Metoda so molili v grščini, slovanščini in latinščini
  
• 
  Iz tega obdobja so ohranjeni tudi najstarejši pisani molitveni obrazci
  
• 
  Na območje Spodnje Panonije so začeli uvajati Frankovski upravni sistem
  
• 
  Kocelj je začel graditi Frankovsko državo s slovanskim jezikom
  
• 
  O uvajanju frankovskega upravnega sistema govori Zakon sudni ljudem – dokument, ki kombinira pravne norme; je najstarejši zakon takšne oblike (zakoni proti pravnemu redu in ne zakoni osebnega civilnega prava)
  
• 
  Dokument govori o zakonih proti poganskemu bogoslužju, proti prekrškom proti pravnemu redu; govori pa tudi o uvajanju institucije porote v sodni postopek
  
• 
  Oba življenjepisa bratov iz Soluna govorita o knezu Koclju zelo pozitivistično
  
• 
  Leta 873 papež doseže, da Franki Metoda izpustijo
  
• 
  Franki niso uspeli uničiti Veliko-moravske države, zato leta 874 z dogovorom Ludvika Nemškega priznajo Svetopolkovo samostojnost, on pa bo v zameno plačeval letni davek
  
• 
  Žrtev tega sporazuma sta bila Kocelj in Metodova cerkev
  
• 
  Svetopolk je dovolil Bavarskim misijonarjem prost vstop v Veliko-moravsko, posledično pa je Kocelj izgubil močnega zaveznika
  
• 
  Bavarci leta 874 premagajo Koclja in ga zamenjajo z Bavarskim grofom Gozvinom
  
• 
  Spodnjo Panonijo priključijo ponovno Bavarski
  
• 
  O usodi Koclja ne vemo veliko
  
• 
  Metod je na Veliko-moravskem še vedno deloval
  
• 
  Leta 880 tretjič odpotuje v Rim se oprat obtožb krivoverstva
  
• 
  Leta 885 Metod umre
  
• 
  Na Veliko-moravskem je bila slovanska cerkev že v zatonu
  
• 
  Njegov učenec in naslednik Gorazd nadaljuje Metodovo delo, vendar še zdaleč ni bil tako uspešen kot njegov učitelj
  
• 
  Gorazd se kaj kmalu umakne iz Veliko-moravske države
  
• 
  Seme črkopisa, prevodi in uporaba slovanskih besed je ostalo v ljudeh in je klilo skozi majhne fragmente slovanskih piscev
  
• 
  Leta 862 se v virih prvič pojavijo Madžari
  
• 
  Leta 887 Madžari že domujejo na področju Bratislave