Slovenski prosotr V srednjem veku

Dominikanci in frančiškani

• 
  V tem času, o katerem govorimo, so širom po Evropi začela nastajati mesta in mestno življenje
  
• 
  Mesta postanejo nova žarišča miselnosti in kulture
  
• 
  Znotraj mest se formirajo novi meniški redovi: sv. Frančišek Ašiški in sv. Dominik
  
• 
  V mestih začnejo nastajati samostani obeh ustanoviteljev, ob njih pa se formirajo tudi reformirani frančiškanski redovi – minoriti
  
• 
  Ženski dominikanski samostani nastajajo samo na podeželju
  
• 
  Za vsako hčer, ki si jo želel poslati v samostan, si moral odšteti 1-2 kmetiji, po smrti hčere pa sta obe kmetiji pripadli samostanu
  
• 
  Nune so bile pogosto postavljene v vlogo medicinske sestre, saj so oskrbovale bolne ljudi
  
• 
  Takšni novi samostani se razširijo v Piranu, Kopru, Ljubljani, Ptuju in Celju
  
• 
  Podobno kot dominikanke so bile tudi klarise izjemno pomembne
  
• 
  Vloga teh novih redov je bilo predvsem pridiganje
  
• 
  S pridiganjem so si služili kruh, posledično pa razvijali temelje retorike in filozofije – postanejo nosilci izobraževanja
  
• 
  Os izobrazbe se od dominikancev prestavi v mesta
  
• 
  Sočasno z mesti nastajajo tudi središča znanja – univerze (Bologna, Pariz,…)
  
• 
  Frančiškani niso toliko pridigali, ampak so učili, kako je potrebno živeti – skromno
  
• 
  Oba redova sta nastala kot odgovor na katarsko krščanstvo iz južne Franciije
  
• 
  Osnova katarstva je bila revščina, ki pa nikakor ni bila značilna za katoliško cerkev
  
• 
  Po drugi strani pa oba redova bazirat na delovanju med ljudmi, zato so njihove samostane postavljali ob mestih
  
• 
  Mesta so med seboj prav tekmovala, katero bo zgradilo lepšo frančiškansko cerkev
  
• 
  To je bil pravi paradoks! Frančiškanstvo je temeljilo na revščini, frančiškanske cerkve pa so najlepše okrašene v Evropi
  

Viteški redovi

• 
  Samostani so bili tudi postojanke za križarske viteške redove
  
• 
  Templjarji so bili prisotni v Ljubljani in v Beli krajini, vendar le kratek čas; njihove postojanke so zamenjali nemški Križniki
  
• 
  Najstarejša postojanka Križnikov je v Veliki Nedelji
  
• 
  V Melju pri Mariboru je bila postojanka hospitalitov oz. Ivanovcev
  
• 
  Rezultati delovanja teh viteških redov so bili zelo skromni, zato za slovenski prostor niso pomembni
  

• 
  Konec srednjega veka nastane ljudsko verovanje, ki se kaže v raznih skupinah (bičarji, novoštiftarji. ipd.)
  
• 
  Te skupine so postavljale svoje cerkve
  
• 
  Rezultat teh ljudskih verovanj so kapele in cerkve na gričih širom Slovenije
  
• 
  Ljudje so postavljali cerkve brez dovoljenja škofa
  
• 
  V tem se je izražala potreba ljudi po cerkvi, ki bi bila njim všeč in ne samo škofu
  

NASTANEK DEŽEL

• 
  Dežele so okvir, v katerem se je odvijalo celotno življenje (deželna identiteta, pravo, sodišče, …)
  
• 
  Čez cel srednji vek ljudje niso bili nacionalno opredeljeni, ampak so bili Štajerci, Kranjci, …
  
• 
  Dežela je pojem, ki se je v Evropi razvijal med 11. in 13. stoletjem
  
• 
  Nastanek dežel je najpomembnejši rezultat zgodovinskega razvoja Nemške države
  
• 
  Dežele so bile kasneje temeljni element federalizma
  
• 
  Nemčija in Avstrija sta še vedno federaciji različnih dežel
  
• 
  Štajerska je bila prva dežela, ki se je formirala
  
• 
  pravo srednjega veka je bilo vedno personificirano, isto država
  
• 
  Dežela je skupnost/teritorij, kjer priznavajo skupno deželno pravo, po katerem živijo, in kjer določijo svojega deželnega gospoda
  
• 
  Sprejetje deželnega prava je bil ključen element
  
• 
  Na začetku dežele ni nikoli stal knez z vojsko, s katero bi nase vlekel plemstvo in druge ljudi
  
• 
  Na začetku vsake dežele vedno stoji dogovor ministerialnega plemstva
  
• 
  Plemstvo dogovorno sprejme pravo, po katerem se bodo ravnali
  
• 
  To plemiško skupnost drži skupaj potreba po skupni vojaški in politični moči
  
• 
  Na ministerialno plemstvo se v času Salijcev (od 1024 dalje) začnejo naslanjat vladarji in cerkveni dostojanstveniki
  
• 
  Ministerialci so bili vedno nesvobodno plemstvo, ki je do svojega statusa prišlo z vojaško službo
  
• 
  Vse nesvobodne vezi ministerialcev odpadejo
  
• 
  Nižje plemstvo je postajalo čedalje močnejše
  
• 
  Nesvoboda se je kazala le ob porokah, katere je nadrejeni lahko odobril ali pa zavrgel
  
• 
  Krško plemstvo npr. je vedno nastopalo skupaj/ vedno so se pojavljale iste družine
  
• 
  Podobno je to veljalo za Salzburško plemstvo v okolici Ptuja in v Posavju
  
• 
  Enako je veljalo za Višnjegorce na Dolenjskem (njim gre zahvala za to, da so mejo Republike Slovenije potisnili na ono stran Gorjancev)
  
• 
  Podobno je veljalo tudi za Andeške in Spanheime
  
• 
  V rokah bodočih Štajerskih vojvod je bilo ozemlje v okolici Maribora, Laškega in Savinjska dolina z okolico, kaj več pa ne
  
• 
  V 12. stoletju se tudi na Savinjskem plemstvo združuje v skupnosti
  
• 
  Te skupnosti se postopoma obračajo k Štajerskim vojvodam
  
• 
  Leta 1311 dokončno pripadejo Štajerski
  
• 
  Deželani – deželno plemstvo
  
• 
  V tem uvodnem obdobju dežel deželni stanovi še ne obstajajo
  
• 
  Kranjska nastane takrat, ko se dogovorno združijo Andeški in Višnjegorski grofje
  
• 
  ''Wir, Land der Steiermark''
  
• 
  Leta 1191 umre zadnji štajerski vojvoda iz rodbine Traungaucev
  
• 
  Vojvodski naslov preda Leopoldu Babenberžanu
  
• 
  Ta predlog za Leopolda je na Landtagu sprejelo Štajersko deželno plemstvo, pri tem pa so zapisali, da ima plemstvo kadarkoli možnost zamenjat svojega gospoda (kar so tudi 2x storili)
  
• 
  Dežela ni tolik geografski pojem, kot je ustavno-pravna kategorija
  
• 
  Obseg dežele je odvisen od dometa deželnega prava
  
• 
  Dežele v času nastajanja niso bile to, kar so danes
  
• 
  V 13. stoletju je npr. Štajerska bila nekaj povsem drugega, kot je to danes
  
• 
  Pomembno je bilo pravo in samo pravo
  
• 
  Po letu 1147, ko predel od Radgone, Maribora do Slovenske Bistrice ter predel v okolici Laškega pripade Traungaucem lahko govorimo o začetku nastanka dežele Štajerske
  
• 
  Vmesni del (Celjska kotlina) pa ni bil štajerski
  
• 
  Vedno se je potrebno vprašati, po katerem pravu so ljudje živeli
  
• 
  Tudi Ortenburžanske posesti na Kranjskem niso bile del Štajerske
  
• 
  Končni rezultat nastajanja dežel je bil ta, da je deželnemu knezu uspelo uveljaviti deželno-knežjo oblast
  
• 
  Tukaj je vključena vojaško-sodna oblast nad celotnim plemstvom, ne glede na tedanji položaj plemstva
  
• 
  Vsi plemiči na nekem območju so sestavljali deželno plemstvo
  
• 
  V 13. oz. 14. stoletju pride do nastanka tistega plemstva, katero imamo v mislih, ko pomislimo na srednji vek
  
• 
  Plemstvo se izenači
  
• 
  Na deželnih zborih je to plemstvo imelo enakovredne glasove
  
• 
  Ministerialno plemstvo se izenači npr. z grofi
  
• 
  Tisto staro, visoko, svobodno plemstvo postane enakovredno ministerialnemu
  
• 
  Čas nastajanja dežel sovpade z nastankom vojvodine Koroške in mejnih grofij
  
• 
  Mejne grofije niso začetna stopnja nastanka dežel, ampak le teritorialni okvir ter politično-vojaška moč, ki so si jo mejni grofje pridobili
  

ŠTAJERSKA

• 
  Štajerska je prva dežela na področju Republike Slovenije in druga po vrsti v širše avstrijskem prostoru, takoj za Spodnjo Avstrijo
  
• 
  Dežela Štajerska v kasnejšem pomenu besede zajema 3 prvotne mejne grofije: Savinjsko + Karantansko + Podravsko/Ptujsko
  
• 
  Njeni začetki so močno povezani s Karantansko krajino ob zgornji Muri (Karantanska marka ni bila zaobjeta v vojvodino Koroško)
  
• 
  Mejni grofi Karantanske marke so med leti 970-1035 bili Eppensteinci
  
• 
  Kot mejni grofi so bili razmeroma nepomembni, predvsem zaradi velikosti posestev, vendar so na osnovi te posesti ustvarili veliko in močno bazo: uspešno so izkoriščali prehodno lego Karantanske marke in pri tem dodatno izrabljali rudnike kovin
  
• 
  Leta 1012 se na čelo družine povzpne Adalbero kot Koroški vojvoda
  
• 
  Adalbero leta 1036 ubije svojega rivala Viljema 2.
  
• 
  S cesarskim ediktom mu odvzamejo status vojvode, vendar ozemlja ne zaplenijo
  
• 
  V Karantanski krajini se leta 1035 kot mejni grofje pojavijo Wels-lembachi
  
• 
  Z njimi pride do ločitve Karantanske mejne grofije od vojvodine Koroške
  
• 
  S Karantanijo se povežejo 4 grofije, ki niso bile del nobene takratne mejne grofije: Murrau, Leoben, Aniža in Judenburg
  
• 
  Wels-lembachi niso želeli moči preseliti na jug
  
• 
  Rodbino v Karantanski marki s sporazumom zamenjajo med leti 1050-1055 mejni grofje Otokarji oz. Traungauci
  
• 
  Tudi Otokarji so mejno grofijo Karantanijo upravljali iz matične posesti v pokrajini Traungau
  
• 
  Del Otokarske posesti je segal na področje današnje Avstrije s centrom v kraju Ster
  
• 
  Iz tega kraja potem izhaja njihov naziv – mejni grofje Steierja, od tod tudi kasnejša Štajerska
  
• 
  V prvem obdobju je bila moč Otokarjev predvsem severno od Alp in ne v sami mejni krajini
  
• 
  Krajišniški urad jim je prinašal samo moč in denar
  
• 
  Splet okoliščin je pripeljal do tega, da so podedovali ogromne posesti na Štajerskem
  
• 
  Najpomembnejšo in najodločilnejšo dediščino pa so dobili leta 1122, ko na Koroškem izumre družina Eppensteincev (kateri so mimogrede bili v sorodu s Spanheimi)
  
• 
  Eppensteinci Otokarjem prepustijo posesti, Spanheimom pa prepustijo naziv koroških vojvod
  
• 
  S to dediščino so Otokarji dobili zaokrožen teritorij ob zgornji Muri
  
• 
  Leopold Silni (1122-1129) je veljal za enega močnejših posestnikov in vojaško-sodnih akterjev na tej strani Alp
  
• 
  Leopoldu sočasni umreta oče in stric
  
• 
  Mlad deček tako podeduje po enem in po drugem
  
• 
  Tako postane najmočnejši gospod v mejni grofiji in v širšem delu jugovzhodnih Alp
  
• 
  Tak položaj mu omogoči, da pritisne na svobodno plemstvo in jih enega za drugim podredi v ministeriale
  
• 
  Tako pospeši proces izumiranja starega svobodnega plemstva
  
• 
  Med svobodno plemstvo na Slovenskem štejemo Celjske grofe, Šoštanjske, Kunšperške, Planinske
  
• 
  Naenkrat se večina svobodnega plemstva utaplja v ministerialnem razredu
  
• 
  Zadnji svobodni plemiči so bili gospodje Žovneški, ki leta 1308 predajo 4 alodialne posesti Habsburžanom in jih prejmejo nazaj v fevd
  
• 
  Liber – svobodni
  
• 
  Friderik Žovneški se vse do leta 1341 podpisuje kot 'Svobodni'
  
• 
  Leopoldov sin Otokar 3. (1129-1160) vodi družino in mejno grofijo
  
• 
  Leta 1147 dobi od Bernharda Spanheimskega slovensko-štajerske posesti
  
• 
  Takrat se področje Slovenske Štajerske prične formirati v celoto
  
• 
  Otokar 3. se postopoma uveljavi kot mož, h kateremu se okoliški plemiči obračajo kot k razsodniku
  
• 
  Otokar 3. je bil mnogo močnejši kot njegovi tekmeci Spanheimi na Kranjskem
  
• 
  K Otokarju 3. se obrnejo Andeški, Savinjski in drugi gospodje
  
• 
  V krajišniško oblast prejme vso ozemlje nekdanje Podravske marke (Ptuj, Maribor, Radgona)
  
• 
  Leta 1158 Otokar 3. dobi še dediščino po izumrlih Vornbachih – najstarejši del Štajerske s prelazom Semering, ki je takrat veljal za edino povezavo med Avstrijo, Štajersko in Koroško
  
• 
  Leta 1160 na tem prelazu Otokar ustanovi špital z namenom, da bi ti menihi zgradili cesto, po kateri bi lahko potovale tovorne karavane
  
• 
  Tako bi povezal Furlanijo in Italijo z Dunajem
  
• 
  Vsi ti dogodki so se sprevrgli v to, da je Otokar 3. o svoji krajini začel govoriti kot o 'Krajini mojega gospostva' – začetek dežele Štajerske
  
• 
  Kot prvemu knezu v nemškem cesarstvu nemški cesar Friderik Barbarosa Otokarju podeli rex regis – rudarski regal, povrh vsega pa od zdaj naprej lahko kuje lasten denar
  
• 
  Cesar Otokokarja 3. v enem pismu titulira kot princepsa – kneza
  
• 
  Leta 1160 Otokarji dosežejo deželno-knežji položaj
  
• 
  Ko leta 1156 v sklopu hitrih dogodkov izumre rodbina Stübingov, Otokar 3. podeduje Graz, kamor prestavi sedež dežele
  
• 
  Pod njegovim sinom Otokarjem 4. se takšno stanje v cesarstvu pravno-formalno legalizira
  
• 
  Leta 1180 je Otokar 4. imenovan za duksa Stirije in njegovo gospoščino za dukatus (vojvodino) po gradu Steier
  
• 
  Otokar kmalu zatem zboli za gobavostjo, otrok pa ni imel
  
• 
  Za svojega naslednika Otokar 4. leta 1186 z listino imenuje avstrijskega vojvodo Babenberžana
  
• 
  Kraj izdaje te listine se imenuje Georgenberg ali Jurijev hrib
  
• 
  Sočasno z zapisom dediščine je prvič v širše-slovenski zgodovini zapisano tudi deželno pravo
  
• 
  Za ta prenos oblasti so si deželni plemiči napisali svoje pravo, svoje pravice
  
• 
  Na ta dokument se leta 1135 sklicuje Kranjsko plemstvo
  
• 
  To je dejansko eden izmed najpomembnejših srednjeveških dokumentov sploh
  
• 
  Tukaj gre za pravice in dolžnosti
  
• 
  Med ostalimi so deželani spisali pravico imenovanja in odstavljanja deželnega kneza
  
• 
  To pravico so skrbno čuvali in jo 2x tudi uveljavili
  
• 
  Otokar 4. leta 1192 umre
  
• 
  Prenos oblasti je potekal tekoče, brez zapletov
  
• 
  Babenberžani so do njihovega izumrtja leta 1246 (Friderik 2. Prepirljivec, zadnji Babenberžan) ostali vojvode Avstrije in Štajerske
  
• 
  Leta 1246 se vname boj za dediščino in titulo vojvode
  
• 
  Glavna kandidata sta bila Češki in Madžarski kralj
  
• 
  Oba skleneta kompromis: Otokar 2. Premysl dobi Avstrijsko vojvodino, Bela 4. pa Štajersko vojvodino
  
• 
  Na tak dogovor pristane plemstvo obeh vojvodin
  
• 
  Bela 4. želi uvest svoje lastno pravo in na oblast pripeljat svoje ljudi, zato pride na Slovenskem Štajerskem do odpora (združijo se in skupaj nastopajo Ptujski, Rogaški, Konjiški gospodje)
  
• 
  Odpor izkoristi avstrijski Vojvoda Premysl in leta 1260 se je Madžar Bela 4. prisiljen umakniti
  
• 
  Premysl takoj dobi titulo Štajerskega vojvode
  
• 
  Leta 1269 umre Ulrik 3. Spanheimski, gospod kranjski
  
• 
  Njegov brat Filip si ni želel posvetne kariere, zato se je umaknil
  
• 
  Premysl s spretnimi kompromisami podeduje od Ulrika 3. vojvodski prestol Koroške in celotno deželo Kranjsko
  
• 
  Tako postane najmočnejši knez v nemškem cesarstvu
  
• 
  Leta 1250 je umrl nemški cesar Filip 2. Stauf, njegovi sinovi pa niso bili sposobni tako velike države držati skupaj, zato je Premysl lahko tako hitro napredoval
  
• 
  Leta 1269 pride do medvladja v državi; cesarstvo nima nobenega kandidata, ki bi bil priznan z vseh mogočih strani
  
• 
  Ta interregnum se konča leta 1273, ko nemški volilni knezi proti pričakovanju za novega cesarja izvolijo Rudolfa Habsburškega
  
• 
  Tako so čudežno zaobšli Premysla in namesto njega za glavo države postavili povsem nesposobnega in nepomembnega Rudolfa
  
• 
  Premysl je sebe videl kot naravnega dediča nemške države
  
• 
  Nemški volilni knezi so se ustrašili njegove moči, zato ga niso podprli
  
• 
  Leta 1278 pride do spopada med Rudolfom Habsburškim in Premyslom, kateri proti pričakovanjih umre v boju
  
• 
  Premysla bi naj ubili štajerski plemiči kot maščevanje za obsodbo Siegfrida Mamberškega 14 let nazaj
  
• 
  Leta 1278 Čehi tako izgubijo Štajersko
  
• 
  Leta 1282 Rudolf Štajersko in Avstrijo preda sinovoma Rudolfu 2. in Albrechtu
  
• 
  Rudolf 2. kmalu za očetom umre, Albrecht pa postane deželni knez Štajerske in Avstrije
  
• 
  Od Albrechta dalje Habsburžani nastopajo kot deželni knezi, ne kot vladarji
  
• 
  Oni vladajo v teh krajih zato, ker so to njihove dežele
  

KOROŠKA

• 
  Na Koroškem se je odvila popolnoma drugačna zgodba v primerjavi s Štajersko
  
• 
  Iz leta 976 najstarejša vojvodina se v deželo razvije na koncu srednjega veka
  
• 
  Čez celotni srednji vek Koroška ne funkcionira kot enotna dežela
  
• 
  Od leta 976 pa do 1077 na Koroškem ni vojvode, ki bi imel na samem ozemlju moč vladati
  
• 
  V tem času se zamenja vsega skupaj 10 vojvod ob 12- x menjavi
  
• 
  Vmesno obdobje vladanja Adalbera leta 1035 je izjema pri tem
  
• 
  Leta 1077 se zadeva spremeni, saj na oblast pridejo Eppensteinci
  
• 
  Pred Eppensteinci je častni naziv vojvode služil le za dosego državno-knežjega ranga
  
• 
  Na Koroškem je takrat obstajal še en element vladanja in sicer so to bili kraljevi poslaniki ali Valtpoti
  
• 
  Ti valtpoti upravljajo s kraljevo zemljo in nadzorujejo vojvodo
  
• 
  Pogosto so bili valtpoti imenovani iz močnih Koroških rodbin (npr. Aribonci, ki so bili mimogrede povezani s Traungauci in Goriškimi grofi)
  
• 
  Na Koroškem je ogromno zelo velikih posesti ostalo izven vojvodske zemlje – to je bila cerkvenih posvetnih gospodarjev (npr. škofije Salzburg in Bamberg)
  
• 
  Ta cerkvena zemlja je bila izvzeta iz vojvodske zemlje
  
• 
  Mesto Friesach je bilo kovnica breških pfenigov
  
• 
  Ta kovan denar najdemo vse do Panonije, kar govori o razširjenosti in pomembnosti ob enem
  
• 
  Poleg Salzburga je škofija Bamberg odigrala zelo pomembno vlogo (bila je v rokah Henrika 2.)
  
• 
  Glavno križišče poti na Koroškem je bilo v Beljaku; če si nadziral Beljak, si dejansko nadziral ¾ karavan na Koroškem
  
• 
  Vrsto koroških vojvod je želelo Beljak priključiti vojvodini, a brez uspeha
  
• 
  Grofje Ortenburški so imeli ogromne posesti, ki prav tako niso bile v sklopu vojvodske zemlje
  
• 
  Ortenburžani so bili bavarskega porekla
  
• 
  Center Ortenburške zemlje je bil kraj z imenom Špital
  
• 
  Ortenburžani so izumrli leta 1218
  
• 
  Dediči Ortenburžanov so bili grofje Celjski, ki so takoj po izumrtju prejšnjih zahtevali dvig statusa (Herman 2.)
  
• 
  Podobno kot Ortenburžani so tudi Goriški gospodje imeli ogromne posesti, ki so bile izvzete iz vojvodske zemlje
  
• 
  Goriški gospodje so imeli center v Lienzu in le ta vse do leta 1505 ni bil del zemlje vojvodine Koroške
  
• 
  Na teh posestih, ki so bile izvzete iz vojvodske zemlje, vojvode niso mogli uveljavljati moči
  
• 
  Možnost prodora vojvodske moči se odpre leta 1077, ko na vojvodski prestol sedejo Eppensteinci
  
• 
  Prvi Eppensteinski vojvoda postane Liotold Eppensteinski
  
• 
  Leta 1090 ga zamenja njegov brat Henrik, ki je bil mejni grof v Istri
  
• 
  Liotold in Henrik nista imela otrok
  
• 
  S smrtjo Henrika leta 1122 izumrejo tudi Eppensteinci
  
• 
  Naslov vojvode preide v roke Spanheimov
  
• 
  Prvi Spanheimec, ki je postal vojvoda, je bil Henrik, ki je ime podedoval po botru Henriku Eppensteinskemu
  
• 
  Spanheimi so podedovali le vojvodski naziv, zemlje pa ne
  
• 
  Na začetku je bila moč Spanheimov omejena na zelo majhnem prostoru
  
• 
  Šele po letu 1176, ko si uspejo pridobiti nekaj posesti od škofije Bamberg in od Truxenških grofov, lahko Spanheimi pričnejo izvajat deželno-knežjo oblast nad tistimi deli Koroške, ki so bili v sklopu vojvodine
  
• 
  Spanheimsko prvo glavno mesto je bilo Šentvid
  
• 
  Leta 1518 cesar Maksimiljan podeli deželnim stanovom Celovec in od takrat dalje je Celovec glavno mesto
  
• 
  Deželno-knežjo oblast Spanheimi utrdijo pod Bernhardom Spanheimskim, ki je bil vojvoda od leta 1202-1256
  
• 
  Bernhard je bil prvi, ki je sam sebe označil za deželnega kneza in sodnika dežele
  
• 
  Ob koncu 13. stoletja se omenja Koroško deželno pravo
  
• 
  Spanheimi nikoli ne uspejo uveljaviti deželno-knežje oblasti po celotni Koroški
  
• 
  Ob nastanku vojvodine Koroške je bila Selnica meja med Podravsko krajino in Karantansko krajino
  
• 
  Ko se je začela odpirati cestna povezava po Dravi, se je meja med obema premaknila na Muto, ki je dobila ime po bližnji mitnici
  
• 
  Do danes se je ohranila med Štajersko in Koroško meja nekako tako: Dravograd spada pod Koroško, Muta in Vuzenica pa k Štajerski
  
• 
  Leta 1248 je Ulrik 3. Spanheimski s poroko uspel dobiti dediščino Andeških in Višnjegorskih gospodov
  
• 
  Od leta 1248 naprej Ulrik 3. sam sebe imenuje gospod Kranjski
  
• 
  Kranjska in Koroška ostaneta po letu 1248 naprej tesno povezani med seboj
  
• 
  Spanheimi so nosilci vojvodskega naslova vse do leta 1269, ko umre zadnji spanheimski vojvoda Ulrik 3. Spanheimski
  
• 
  Leta 1282 Koroška in Kranjska pristaneta v rokah Tirolsko-goriškega velikaša Meinharda 2. kot fevda
  
• 
  Meinhard 2. je združil Tirolsko-goriško oblast s Koroško-kranjsko
  
• 
  Ta ena družina po združitvi Tirolske in Goriške v celoti podpre Rudolfa Habsburškega
  
• 
  Rudolf podeli Koroško in Štajersko tirolski veji in ne Goriški; Albert Goriški postane le valtbot
  
• 
  Iz tistih časov nam je ohranjen prvi opis ustoličevanja koroških vojvod
  
• 
  Če in samo če tisti dan, ko je vojvoda okronan, katere izmed želja plemstva ne odobri, jo valdbot lahko
  
• 
  Sin MeinHarda 2. Henrik Koroški se zaplete v 14. stoletju v spor za Češko krono
  
• 
  Kot nasledniki Premyslove veje se pojavi kar nekaj kandidatov za naziv kralja
  
• 
  Henrik uspe dobiti krono, a se ji odpove in jo preda Luksemburžanom
  
• 
  Henrik je imel samo 1 hčer in sicer Marieto Maultasch
  
• 
  Po dogovoru iz leta 1335 Koroška in Štajerska pripadeta Habsburžanom v njihovo last, ti pa tam vladajo kot deželni knezi
  

KRANJSKA

• 
  Podobno kot na Koroškem je tudi na Kranjskem obstajala cela paleta rodbin
  
• 
  Kranjska krajina se prvič omenja leta 973
  
• 
  V Kranjski bi naj ogromne posesti imela škofija Freising
  
• 
  Kranjski/Otonski marki je pripadala Gorenjska, Ljubljana in vzhodna Notranjska
  
• 
  Večina Dolenjske je spadala k Savinjski marki
  
• 
  V prvem obdobju po nastanku vojvodine Koroške leta 976 pa do leta 1000 je Kranjska mejna grofija podrejena vojvodini Koroški in preko nje vojvodini Bavarski
  
• 
  Po letu 1000 postane Kranjska podrejena neposredno kroni
  
• 
  Ključne vloge so v tem času v rokah držali pripadniki Ebersbergov
  
• 
  Med leti 1002-1011 dobijo severno od Škofje Loke posesti škofje iz Brixena
  
• 
  Po padcu Adalbera in po smrti Viljema 2. leta 1036 je takratna Savinjska marka za nekaj časa postala del Kranjske
  
• 
  Leta 1077 preide Kranjska z odlokom Henrika 4. v roke Oglejskemu patriarhu
  
• 
  V tem času dobi Kranjska še vzhodni Kvarner in del Istre
  
• 
  To je tudi začetek gospodovanja Kranjske nad notranjostjo Istre
  
• 
  Oglejski patriarhi na Kranjskem nimajo neke moči, da bi svojo oblast tudi uveljavljali
  
• 
  Njihova oblast nad deželo je bila zgolj formaliteta
  
• 
  Oblast si je patriarh nestrpno želel uresničit, zato ustanovi funkcijo njegovega namestnika
  
• 
  Ta namestnik bi naj v mejni grofiji vladal v imenu patriarha
  
• 
  Namestnika imenuje v Kranju za Kranjsko in v Celju za Savinjsko marko
  
• 
  Kljub namestnikoma se patriarh na Kranjskem le deloma uveljavi
  
• 
  V delilni pogodbi iz leta 1311 je Savinjska marka označena kot deželna grofija – nekaj vmes med Kranjsko, Štajersko in Savinjsko
  
• 
  Do 14. stoletja se Savinjsko plemstvo zadržuje znotraj Savinjske in se ne povezuje z nobeno stranjo
  
• 
  Prva rodbina, ki se na Kranjskem uveljavi kot gospodje Kranjske, so bili Andeški grofje
  
• 
  Na Kranjsko pridejo v 12. stoletju, ko dobijo posesti v Mislinjski dolini ter Kamnik
  
• 
  Pravno-formalno so že takrat bili v najvišjem krogu plemstva, vendar so bili prešibki, da bi lahko uveljavili neko avtoriteto
  
• 
  Leta 1208 obsodijo Henrika 4. Andeškega, ki je bil mimogrede tudi mejni grof istre, suma umora kralja Filipa
  
• 
  Henriku 4. odvzamejo Istrsko in Kranjsko marko, ne pa tudi posesti, ki jih je tam imel
  
• 
  Obe tituli Henrik 4. v zelo kratkem času pridobi nazaj
  
• 
  Do konca 13. stoletja si uspejo pripojiti mnogo posestev ter mnogo odvetniških služb nad cerkvenimi posestmi širše okolice
  
• 
  Odvetniška služba v srednjem veku se je popolnoma razlikovala od današnje
  
• 
  Izhaja iz nemške besede Vogt in ne Rechtsanwalte kot danes
  
• 
  Cerkveni dostojanstveniki (škofje, župniki, škofija, samostani) niso smeli in niso mogli nad svojimi posestmi izvrševati najvišje sodne oblasti in tudi niso mogli te posesti branit
  
• 
  Cerkveni dostojanstveniki niso smeli prelivati krvi
  
• 
  Za takšne funkcije so imenovali odvetnike
  
• 
  Cerkvenega dostojanstvenika je odvetnik zastopal na zborih, zadolžen pa je bil tudi za varnost posest in lastnika posesti
  
• 
  Pridobivanje odvetništva je bila ena izmed najbolj dobičkonosnih služb fevdalcev v srednjem veku
  
• 
  Andeški so si v tem času pridobili kar nekaj odvetništev, zato jim je tudi prihodek omogočal ekonomsko stabilnost in moč
  
• 
  Na Kranjskem so v tem času nastopali tudi Spanheimi, ki so delovali iz Ljubljane
  
• 
  Andeški in Spanheimi so bili glede Kamnika sprti vsega 150 let
  
• 
  Tukaj so bili tudi grofje Bogenski iz Krškega in gospodje Višnjegorci
  
• 
  Višnjegorski gospodje so imeli eno najpomembnejših vlog pri potiskanju naše južne meje preko Gorjancev
  
• 
  Na Kranjskem je živelo še nekaj svobodnih rodbin (npr. Turjaški)
  
• 
  13. stoletja nobena od svobodnih rodbin ne dočaka
  
• 
  V tej medli sliki se Andeški grofje pregrebejo na vrh kranjskega plemstva
  
• 
  To se zgodi v času mejnega grofa Henrika 4.
  
• 
  Anges Marija, sestra Henriak 4., je bila francoska kraljica
  
• 
  Gertruda, druga sestra, je bila madžarska kraljica
  
• 
  Hedvica, tretja sestra, je bila žena šlezijskega grofa
  
• 
  Henrik 4. se modro poroči z Zofijo Višnjegorsko
  
• 
  Leta 1209 pridobi vse višnjegorske posesti, kajti takrat Višnjegorci izumrejo
  
• 
  Te posesti so zajemale ozemlje od Višnje gore pa vse do Bele krajine
  
• 
  Po Henrikovi obsodbi se vname spor z Oglejem
  
• 
  Ta spor je bil rešen leta 1218, ko izvolijo brata Henrika 4. Bertolda za mejnega grofa Istre
  
• 
  Leta 1228 Henrik 4. umre, za seboj pa ni pustil otrok
  
• 
  Vname se oster boj za njegovo ogromno dediščino
  
• 
  Sprva se zanjo zanima avstrijski vojvoda Friderik 2. Babenberžan
  
• 
  Oče Friderika 2. Leopold v Zidanem mostu leta 1228 zgradi prvi kamniti most preko Save
  
• 
  Ob otvoritvi mostu je bilo prisotno vso plemstvo Kranjske, Savinjske in Štajerske
  
• 
  Leta 1232 Friderik 2. sam sebe v listini titulira kot vojvoda Avstrije in Štajerske ter dominus Karniole/ gospod Kranjski
  
• 
  Edina težava v tem je bila, da je bil Friderik 2. Babenberžan v sporu s takratnim cesarjem Friderikom 2. Staufom
  
• 
  Friderik 2. Babenberžan zaradi njegovega soimenjaka na prestolu države ni mogel nadaljevati s svojo bleščečo kariero vse do leta 1242, ko sta oba dosegla premirje pod močnim vplivom patriarha Bertolda iz Ogleja
  
• 
  Dogovorila sta se, da bi Kranjska postala vojvodina, Avstrija in Štajerska pa kraljevini
  
• 
  Friderik 2. Babenberžan bi dobil naziv kralja podrejenega cesarju
  
• 
  Kranjski vojvoda bi postal Bertoldov nezakonski sin
  
• 
  Leta 1246 Friderik 2. Babenberžan umre brez potomcev
  
• 
  Vnovič se vname boj za dediščino
  
• 
  V tej zgodbi najprej prevlada Ulrik 3. Spanheimski, ki se poroči s Friderikovo ženo Nežo
  
• 
  Takrat na sceno pristopi še Premysl, ki si nestrpno želi teh posesti
  
• 
  Med Ulrikom 3. in Premyslom se vname prepir, ki se konča z naslednjim dogovorom: Spanheim za naslednika določi Premysla
  
• 
  Tako po Ulrikovi smrti leta 1269 Kranjska pristane v rokah Premysla
  
• 
  Od tega leta naprej se zgodovina Kranjske poveže s Koroško
  
• 
  Do padca Premysla sta Kranjska in Koroška del njegovega gospdoarstva
  
• 
  Kranjsko dobi v upravo Meinhard 2. ter preko njega njegov sin Henrik
  
• 
  Leta 1335 Kranjska pripade Habsburžanom
  
• 
  Leta 1338 na Kranjskem in Koroškem izstavijo prvo znano deželno pravo
  
• 
  Leta 1338 Albert 2 Habsburški, vojvoda Koroške prične z intenzivnim prizadevanjem k širitvi ozemlja proti morju
  
• 
  Albertu 2. na poti stojijo samo Goriške dežele
  
• 
  Goriški grofje so ena najpomembnejših rodbin s tega področja
  
• 
  Njihovi vojvode in knezi spadajo v sam vrh nemškega plemstva
  
• 
  Goriški grofje nikoli niso delovali kot družina
  
• 
  Bratje si med seboj posest razdelijo in vsak od njih obravnava svoj del kot svojo lastno posest
  
• 
  Ustanovijo 4 dežele in sicer: Lienz, Goriško, Belo krajino in Pazl
  
• 
  Po izumrtju te linije vsak del posebej pripade Habsburžanom
  
• 
  Bela krajina jim pade v roke leta 1374
  
• 
  Leta 1382 si Habsburžani podredijo Trst
  
• 
  Trst je bilo edino Jadransko mesto, ki ni bilo pod Benetkami
  
• 
  Trst je spretno izkoriščal nasprotja med Benetkami, Oglejem in Goriškimi grofi ter si tako ohranjal samostojnost
  
• 
  Zaradi beneške blokade je bil Trst prisiljen se odločiti za enega izmed teh
  
• 
  Oglejski patriarhat je slabel in je bil neprimeren; Benetke bi Trst postavile na stranski tir in bi slabelo gospodarstvo; tudi Goriški grofje so slabeli
  
• 
  Odločili so se za Habsburžane
  
• 
  Tako pride do medsebojnega interesa in kljub grožnjam Benetk Trst leta 1382 pripade Habsburžanom
  
• 
  Trst ostane nemški vse do leta 1918, ko pripade Italiji