Slovenski prosotr V srednjem veku

GOSPODJE ŽOVNEŠKI – CELJSKI GROFJE

• 
  Govorimo o času med 12. in 15. stoletjem
  
• 
  Leta 1146 se v virih prvič pojavi član družine Žovneških, Liudpold 1.
  
• 
  Skupaj z njim živi brat Gebhard, ki pa se omenja že v30. letih 12. stoletja
  
• 
  Zaradi tega je obveljala razlaga, da so Žovneški med leti 1130-1346 zgradili grad Žovnek pod imenom Neuburg – Novi grad
  
• 
  Žovneški bi lahko izhajali iz bavarske rodbine Neuburgov, kajti tudi njihovo nosilno ime je bilo Gebhard
  
• 
  Obe trditvi sta možni, vendar nobene od njiju ne moremo dokazati
  
• 
  Grad Žovnek stoji v Savinjski dolini nad vasjo Braslovče
  
• 
  Liudpold je začetnik stranske veje družine, ki se pod Liudpoldom 3. začne imenovati po Vojniku
  
• 
  Po posestih so bili gospodje Žovneški majhna rodbina v primerjavi z ostalimi živečimi v širši okolici
  
• 
  V lasti so imeli 4 posesti in sicer: grad Ostrica, grad Žovnek in stolpa Lieberstein ter Šenek
  
• 
  Žovneški so spadali v ozek krog svobodnega plemstva
  
• 
  Konec 12. stoletja si posesti razširijo s tem, da pridobijo nekaj cerkvenih fevdov (med njimi najpomembnejši je bil grad Lemberg od Krške škofije)
  
• 
  Ob koncu 12. stoletja se v Savinjski dolini pojavi rodbina Vobrških gospodov, ki začnejo obvladovati tukajšnje plemstvo
  
• 
  Pod pritiskom Vobrških se vedno večje število plemičev prelevi v ministerialno plemstvo
  
• 
  Žovneški, ki so skrbno čuvali svoj svobodnjaški status, so se le s težavo kosali
  
• 
  V začetku 13. stoletja je bilo stanje v Savinjski dolini sledeče: Žovneški so imeli majhno posest v primerjavi z Vobrškimi, ki so kontrolirali vrsto posesti; tukaj so bili še Ptujski gospodje na Vranskem ter Ortenburški gospodje
  
• 
  Vobrški Ptujskim odvzamejo odvetništvo nad samostanom Gornji Grad
  
• 
  Ortenburžani so že od nekdaj svobodna rodbina iz osrčja Avstrije
  
• 
  Na matičnem ozemlju obdržijo fevde, medtem ko v Savinjski dolini delujejo kot svobodno plemstvo
  
• 
  Ortenburžani v 13. stoletju izumrejo
  
• 
  Med leti 1260-1270 si Vobrški pridobijo vso njihovo posest, med drugim tudi odvetništvo nad samostanom Gornji grad ter vrsto krških posesti
  
• 
  Žovneški se v tem času zadržujejo na gradu Lemberg – umaknili so se iz žarišča dogajanja
  
• 
  Žovneški si tudi v teh kriznih časih prizadevajo okrepiti družino
  
• 
  Konrad 1. in potem 2. rodbini pridobita odvetništvo nad samostanom v Jurkloštru, nekaj fevdov krških posesti, dobro se poročita ter skleneta dobre poročne pogodbe
  
• 
  Konrad 1. je bil tudi eden izmed najpomembnejših minnesängerjev
  
• 
  Pisal je ljubezensko poezijo v nemškem jeziku
  
• 
  Nikoli se ni podpisal z imenom, vedno le 'De Zovneck'
  
• 
  Na Slovenskem so delovali vsega 3 minnesängerji in sicer zraven Konrada 1. še Šerfenberški Ostrovrhar ter nek neznan gornjegrajski menih
  
• 
  V teh pesmih se kaže veliko srednjeveške kulture viteštva
  
• 
  Žovneški se udeležijo tudi najslavnejšega viteškega turnirja, ki bi se naj zgodil leta 1224 v Brežah na Avstrijskem pod organizacijo Ulrika Liechtensteinskega
  
• 
  Na tem turnirju bi naj bilo prisotno celotno plemstvo jugovzhodnih Alp
  
• 
  Žovneški so bili praktično vsi vitezi
  
• 
  V 13. stoletju je bilo ogromno takih, ki so si svoj prihodek zaslužili z opravljanjem vojaške službe
  
• 
  Kot vazal si lahko od seniorja pridobil potrdilo, s katerim si potem lahko nastopal kot najemnih v tujih vojskah
  
• 
  Najemnike so plačevali s posestmi
  
• 
  Žovneški so pričeli pridobivati na vedno pomembnejših službah
  
• 
  Začeli so kontrolirati lokalne mitnice
  
• 
  V 14. stoletju so Žovneški že pobirali mitnino na vseh najpomembnejših lokacijah v Savinjski dolini
  
• 
  Če k temu dodamo službe odvetnikov, vojaških in upravljalnih funkcij, potem imamo pred seboj kar močno gospodarsko silo
  
• 
  Friderik 1. je 30 let opravljal funkcijo Kranjskega maršala
  
• 
  Pri izbiranju teh pomembnih služb so Žovneški bili pravi mojstri
  
• 
  Ob koncu 13. stoletja na področju Savinjske doline močno dominirajo Vobrški gospodje
  
• 
  V lasti so imeli Kozjansko, Saleško dolino, Gornji grad
  
• 
  Na Kozjanskem se je mnogo posesti delilo med Vobrške in Žovneške
  
• 
  Danes je Kozjansko najmanj razvit predel Štajerske, v času, o katerem govorimo, pa je bilo ravno obratno
  
• 
  Odnosi med prebivalstvom so se začeli spreminjat
  
• 
  To, da si bil v službi ministeriala, je vedno bolj pridobivalo na pomenu
  
• 
  V tem času se zadnjič pojavijo dokumenti, v katerih je zabeleženo vmešavanje seniorja v poroke njegovih vazalov
  
• 
  Žovneški so ugotovili, da jim status svobodnega plemstva kaj dosti več ne koristi
  
• 
  Leta 1308 Friderik 1. Žovneški preda 4 alodialne posesti (dva gradova in dva stolpa) v roke Habsburžanom, oni pa jim kot štajerski deželni knezi te posesti vrnejo v fevd
  
• 
  Žovneški tako formalno postanejo habsburški ministeriali
  
• 
  Začetek 14. stoletja so zaznamovali boji Henrika Tirolskega s Habsburžani za Češko krono
  
• 
  V ta namen so se Vobrški in Žovneški podredili v ministeriale in postavili na stran Habsburžanov
  
• 
  Do konca 14. stoletja deželni status Savinjskega še ni bil definiran
  
• 
  Ko Henrik Tirolski sklene premirje s Habsburžani, se Savinjska dolina že omenja kot deželna grofija Savinjska v okviru vojvodine Koroške
  
• 
  Spanheimi in ostale rodbine na Kranjskem želijo v to zadevo poseči, vendar ne uspejo pravočasno
  
• 
  Žovneški in Vobrški se leta 1311 podredijo Štajerskim vojvodam
  
• 
  Od leta 1311 naprej Savinjska postane del Štajerske
  
• 
  Friderik 1. Žovneški še naprej ostaja na gradu Lemberg, ker je bila grožnja Vobrških še vedno prisotna
  
• 
  To stanje se spremeni leta 1322, ko nekdo umori grofa Hermana Vobrškega
  
• 
  Anali pravijo, da ga je nekdo umoril, ne vemo pa, kdo ali zakaj
  
• 
  Herman Vobrški je imel sestro in 2 hčeri
  
• 
  Vse 3 se poročijo, ena z grofom Phonberškim, ena z grofom Aufensteinskim, ena pa s Friderikom 1. Žovneškim
  
• 
  Friderikova mama je bila Katarina Vobrška
  
• 
  Ti trije dediči se nato sprejo za dediščino po Vobrških
  
• 
  Vobrška posest in premoženje je bilo ogromno
  
• 
  Phonberški se umakne, ker je bil predaleč vstran
  
• 
  Konrad Aufensteinski in Friderik 1. Žovneški pa se leta 1331 udarita, takoj zatem pa skleneta dogovor, ki pravi: Večina posesti na Koroškem pripade Konradu, Savinjske posesti dobi Friderik 1., za 3 kose posesti pa so bili sklenjeni dodatni sporazumi
  
• 
  Za trg Celje in Guštanj (Ravne na Koroškem) se nikakor nista mogla dogovorit
  
• 
  Sklenila sta, da bosta oba dobila polovico vsakega izmed trgov
  
• 
  Leta 1333 skleneta nov dogovor, ki pravi: Celje pripade Frideriku 1., Guštanj pa Konradu, s tem da Konrad dobi še veliko doto denarja, ker je bilo Celje ekonomsko močnejše od Guštanja
  
• 
  Posrednik pri temu je bil Oton Habsburški
  
• 
  Friderik 1., ki se še istega leta nemudoma preseli v Savinjsko dolino, se od tega trenutka naprej podpisuje kot 'Žovneški'
  
• 
  V roke je dobil celotno Vobrško posest v Savinjski dolini ter trg Celje
  
• 
  Za vse posesti Vobrških so pogajanja potekala vse do leta 1360, kar pa tu ni relevantno
  
• 
  Friderik1. se tako leta 1331 preseli v Celje
  
• 
  V Celju se je takrat močno okrepila židovska kolonija
  
• 
  Celjski in mariborski Židje so predstavljali osrednjo židovsko os v širšem delu severovzhodne Evrope
  
• 
  V 30. letih 14. stoletja je v nemški državi divjala vojna za krono med Friderikom Habsburškim in Ludvikom Vitelbaškim iz Bavarske
  
• 
  Ta bitka za krono se konča istočasno kot spor za Vobrško posest
  
• 
  Ludvik Bavarski po letu 1341 izda listino, s katero Friderik 1. Žovneški postane Friderik 1. grof Celjski
  
• 
  To se je zgodilo zato, ker sta Friderik 1. in njegov oče Ulrik 2. predala tiste 4 posesti Habsburžanom
  
• 
  Njihova posest od Lemberga do Poljčan postane grofija
  
• 
  To dejanje je bilo uperjeno proti Habsburžanom, zato le ti grofovskega statusa ne priznajo, kar pa ni relevantno
  
• 
  Tako od leta 1341 dalje govorimo o Celjskih grofih, nič več o gospodih Žovneških
  
• 
  V tem času si Friderik 1. še vedno prizadeva pridobiti Vobrške posesti, njihove službe in bonitete ter vse skupaj združiti v eno samo grofijo
  
• 
  Friderik 1. je postavil močne temelje moči Celjskih grofov
  
• 
  Friderik 1. je bil ena najpomembnejših osebnosti v njihovi rodbini
  
• 
  Friderik 1. je imel 2 hčeri in 2 sinova, Herman 1. in Ulrika 1.
  
• 
  Herman 1. je bil poročen s Katarino iz bosanskih Kotromaničev
  
• 
  S tem so Celjski grofje prvič posegli na področje Balkana
  
• 
  Oba sinova sta spadala v klasično plemstvo, ki je služilo denar v vojski
  
• 
  Herman 1. je imel sinova Hermana 2. in Hansa, ki pa je hitro umrl
  
• 
  Herman 2. Celjski predstavlja drugi vrh rodbine
  
• 
  Še v času Hermana 1. in Ulrika 1. se zgodi pomemben dogodek in sicer spor med Celjskimi grofi in Habsburžani zaradi imenovanja prvih v status grofov se pomiri s tem, ko deželni knez Rudolf Habsburški leta 1363 ponovno imenuje Celjske grofe za grofe s še eno listino
  
• 
  Tokrat središče grofije postane Celje
  
• 
  Od leta 1363 dalje je Celje formalno središče Celjskih grofov
  
• 
  Herman 1. in Ulrik 1. sta imela š enega brata, ki pa je bil nezakonski in so ga zato potisnili v cerkveno službo v Gornjegrajski samostan, kjer je postal opat
  
• 
  Tri zvezde grba Celjskih grofov so Celjani prevzeli po Vobrških
  
• 
  Ta njun brat Gornjegrajski samostan spravi v bankrot v vsega petih letih
  
• 
  Herman 1. in Ulrik 1. dolgove poravnata, brata pa pošljeta za župnika v neko faro
  
• 
  Ulrikov 1. edini sin je bil Viljem, ki se je poročil z Ano, hčerko poljskega kralja Vladislava Piasta
  
• 
  Z Vladislavom Piasti izumrejo in zamenjajo jih Jugelonci
  
• 
  Hčer Viljema in Ane, ki je tudi bila Ana, je bila edina potomka Piastov, poročila pa se je z Vladislavom Jugelonskim
  
• 
  Tako je bila Ana kraljica, Viljem pa ni bil kralj ampak je celo življenje služil v vojski
  
• 
  Herman 2. prevzame vodenje družine
  
• 
  Že kot mladenič se izkaže kot dober vojak in spreten politik
  
• 
  Hitro pride v kontakt z madžarskim kraljem Sigismundom Luksemburškim
  
• 
  Sigismund je tisti kralj, ki je prvi začutil nevarnost Osmanskih Turkov
  
• 
  Sigismund zaradi poraza z Osmani kliče h križarskemu pohodu
  
• 
  Sam zbere vojsko, s katero pa leta 1396 pri Nikopolju popolnoma izgubi
  
• 
  Herman 2., ki je bil udeležen v bitki, Sigismunda z nekaj plemstva reši pred Turki
  
• 
  Z nekaj preživelimi pobegnejo v Carigrad, nato pa nazaj na Madžarsko
  
• 
  Ta dogodek je Sigismunda in Hermana 2. močno zbližal
  
• 
  Na čelu nemške države je v tem času Sigismundov brat Vladislav, ki pa je popolnoma nesposoben
  
• 
  Cesarja Vladislava ujamejo in ga dajo zapreti, Sigismund pa najprej postane Češki in nato še Nemški cesar
  
• 
  Njegova žena je bila Barbara Celjska, ki je zdaj nosila kar 3 krone 8Nemško, Češko in Madžarsko)
  
• 
  Leta 1418 na Koroškem izumrejo Ortenburžani
  
• 
  Z Ortenburžani so Celjski v sorodi še iz časa Ulrika 1. in Hermana 1.
  
• 
  Celjski nemudoma postanejo dediči
  
• 
  Celjska posest se je s tem kar za 2x povečala
  
• 
  Herman 2. je te dogodke znal spretno unovčiti
  
• 
  Cesar Sigismund mu je že prej podelil posesti in urade na Madžarskem
  
• 
  Fokus Celjanov se vedno bolj usmerja proti vzhodu
  
• 
  V ta namen Herman 2. poroči svojega sina Friderika z madžarsko plemkinjo Elizabeto, pripadnico rodbine Frankopanov
  
• 
  Leta 1414 Sigismund prisili deželnega kneza Ernesta Habsburškega, da ta spremeni grofovski status Celjanov tako, da so bili zdaj podrejeni neposredno nemški kroni
  
• 
  Delovanje Hermana 2. je bilo usmerjeno v prihodnost rodbine
  
• 
  Iz Celjskih grofov je Herman želel ustvarit kraljevo družino
  
• 
  Problem se nakaže v obliki plemkinje Veronike Jeseniške
  
• 
  Friderik 2. se v njo dosmrtno zaljubi, pozabi na družino, na hrvaško-madžarsko ženo
  
• 
  Elizabeta se s Frankopani upre
  
• 
  Celjanom odvzamejo otok Krk (kar je bilo mimogrede poročno darilo Elizabete) in postavijo se proti Celjanom na Madžarskem
  
• 
  Celjski grofje tako na Madžarskem dobijo sovražnika
  
• 
  Herman 2. sinu nemudoma ukaže, da mora Veroniko spravit vstran
  
• 
  Friderik 2. nad Kočevjem zgradi Friderikstein, kamor se z Veroniko tudi skrije
  
• 
  Herman 2. tega ne trpi in ukaže svojim vitezom, da Veroniko ujamejo
  
• 
  Veroniko v Celju na ograjnem sodišču obsodijo čarovnštva
  
• 
  Ograjno sodišče je bilo eno samo, kjer so sodili plemstvu
  
• 
  V eni deželi je bilo samo eno tako sodišče
  
• 
  Dejstvo, da je bilo sojenje Veroniki v Celju, govori o tem, da so Celjski grofje svojo ozemlje jemali kot od Štajerske neodvisno deželo Celjsko
  
• 
  Herman 2. je svojega zeta Sigismunda prepričal v to, da je slednji sestavil in podpisal listino o pokneženju grofov Celjskih v državne kneze in s tem bi posledično tudi Celjska postala neodvisna dežela in kneževina, kjer imajo popolno oblast Celjski
  
• 
  Listine na žalost niso razglasili, ker je Sigismund umrl, je pa veljala
  
• 
  V teh letih Friderik Habsburžan roma v Jeruzalem
  
• 
  Ko se vrne, se nemudoma pritoži in ne priznava listine
  
• 
  Zaradi tega se Celjani sprejo s Habsburžani
  
• 
  Po hudih vojaških spopadih dosežejo kompromis
  
• 
  Habsburžani priznajo Celjskim status knezov, ki so podrejeni deželi Štajerski
  
• 
  Takrat kovnica denarja v Celju ugasne
  
• 
  Rezultat tega ni bil pogodu Hermanu 2., ki pa je takrat tudi umrl
  
• 
  Formalno ga nasledi sin Friderik 2., dejansko pa Ulrik 2., ki je bil totalno fokusiran v cilje družine, kot Herman 2.
  
• 
  S Habsburžani več ne more konkurirat na Štajerskem, ker je Friderik Habsburški takrat postal nemški cesar
  
• 
  Ulrik 2. prihodnost družine vidi na Balkanu
  
• 
  Poroči se s Katarino iz Srbije s ciljem da utrdi družino v krščanskem delu Balkana
  
• 
  Takrat začne nastajati spis z naslovom Celjska kronika v minoritskem samostanu v Celju
  
• 
  Ulrik 2. in Katarina imata 3 otroke: Hermana, Jurija in Elizabeto
  
• 
  Vsi trije otroki kmalu umrejo
  
• 
  Leta 1456 skličejo novo križarsko vojsko za boj proti Turkom
  
• 
  Temu klicu se odzove tudi sam Ulrik 2.
  
• 
  Madžari ga odtujijo od glavnine vojske na nek posvet, kjer ga ubijejo
  
• 
  Tako v Beogradu leta 1456 umre zadnji moški Celjski grof
  
• 
  Na Poljskem in na Madžarskem Celjska kri živi dalje
  
• 
  Tako ugasne najmočnejša rodbina, ki je delovala na tleh Slovenije v srednjem veku
  
• 
  Celjska dežela razpade, zanjo pa se spopade vrsta dedičev
  
• 
  Vdova Katarina se iz tega spopada umakne
  
• 
  Iz te zgodbe kot zmagovalci izpadejo Habsburžani za radi predhodnega dogovora, ki pravi: ''naj družini druga po drugi dedujeta, če ena izmed njiju izumre''
  
• 
  Celjski grofi se nikoli niso odrekli svojemu cilju
  
• 
  Leta 1451 Celju podelijo mestne pravice in a dograjujejo v knežje mesto
  
• 
  Ulrik 2. je do smrti sledil svojemu dedku Hermanu 2. – najprej kneževina, nato pa sam vrh
  
• 
  Z izumrtjem Celjskih grofov izumre tudi zadnja velika fevdalna rodbina
  
• 
  Habsburžani vso njihov posest popišejo v najstarejših ohranjenih urbarjih
  
• 
  Te posesti nikoli niso dajali naprej v fevd, ampak le v zakup
  
• 
  Po grofih Celjskih se na Slovenskem popolnoma spremenijo medčloveški odnosi, z njimi pa ugasne tudi fevdalizem