Strokovna literatura iz katere črpam predavanja: Dr. Dušan Kos: Vitez in grad

GRADOVI IN PLEMSTVO PLAMIŠKE DRUŽINE, KI SO ŽIVELE NA SVOJIIH GRADOVIH NA SLOVENSKEM PROSTORU SO PRIPADALA EVROPI 2013-14

• Strokovna literatura iz katere črpam predavanja:

• Dr.Dušan Kos: Vitez in grad

• Dr. Dušan Kos: Med gradom in mestom

• Dr. Ivan Stopar: Slovenski gradovi- prezrta dediščina

• Dr.Igor Sapač: Kaj je grad?

• Dr.Tomaž Lazar: Vloga gradu v srednjeveškem bojevanju

• Dr. Maja Lozar Štamcar: Grad kot plemiško bivališče

• Dr. Maja Žvanut: Plemiške zgodbe

• V zvezi z Celjskimi grofi in knezi preko Celjske kronike, zgodovinarjev kot dr.Peter Štih, dr. Janez Mlinar, dr. Jože Mlinarič, dr. Miha Kosi( strokovnjak za srednjeveški promet in prometno politiko gradov in njihovih lastnikov)dr.Igor Grdina, dr. Zvonka Zupanič Slavec

• Plemstvo kot bojevništvo in gradovi ter dvorci kot turnirski prostori: dr. Tomaž Lazar : Nekoč so bili bojevniki

• Tomaž Nabergoj: Srednjeveško orožje in bojna oprema

• Dr.Igor Sapač: Utrdbena arhitektura srednjega veka

• Bled skozi 1000 let

POSAMEZN SKLOPI PREDAVANJ GRAJSKE TEMATIKE

• Kaj je grad? Temeljna definicija , vznik gradov in grajska politika

• Grad kot središče zemljiškega gospostva s posebnim ozirom na Kranjsko

• Grad kot plemiško bivališče

• Vloga gradu v plemiškem vojskovanju

• Grajska politika- primer grofov Celjskih s poglobljenim vedenjem o vzponu Celjskih od svobodnih gospodov Žovneških do državnih knezov Celjskih

• Lastninsko posestne oblike

• Upravljanje z gradovi

• Grad kot kapital

• Grad, mesto in vas v plemiškem življenju

• Mesto in podeželsko plemstvo

• Patriciat, plemstvo ali in meščanstvo? Primer Ljubljane in Radovljice

• Oživitev plemiške družine: grofje Galenberški –dom, vzgojni program otrok, sorodniki in prijatelji, značilne plemiške dejavnosti, družabnost, ustvarjalci, zbiralci, naročniki.

• Celovitost in celostnost obravnave gradov, dvorcev v sodobni percepciji in recepciji kulturne dediščine

• Gradovi evropskih plemiških dinastov na slovenskih tleh

GRAD JE ZGODOVINSKI, KULTURNOZGODOVINSKI IN ARHITEKTURNI FENOMEN

• Grad ni zaznamoval samo srednji in novi vek, marveč tudi naš pogled na ti obdobji.

• Če bi vprašali povprečnega Slovenca po definiciji, bi verjetno dobili zanimive odgovore.

• Grad, kastel, grajska utrdba, trdnjava, gradič, dvor, stolp, graščina, dvorec, vila, rezidenca, palača, pristava, komenda itd.

• Grad je v osnovi srednjeveško utrjen stavbi kompleks na naravno ali umetno zavarovani lokaciji, ki ima funkcijo središča fevdalne zemljiške posesti in je prebivališče fevdalnega gospoda ali njegovega namestnika.

• Tipoloških skupin gradov je lahko veliko, odvisno od izbranih kriterijev.

• Glede na sociološke in pravnozgodovinske kriterije: cesarske, škofovske, , gradove mejnih grofov, alodne, samostanske, mestne itd.

• Funkcionalni vidik: mejni gradovi, stalne rezidence, rezidence visokega ali nizkega plemstva, središča zemljiških gospostev itd.

• Glede na topografski kriterij: višinske, nižinske, jamske, vodne gradove.Glede na temeljno arhitekturno zasnovo: stolpasti gradovi, visoke trdne hiše, obodni gradovi, koncentrično raščeni gradovi.

• Glede na slogovne značilnosti: karolinške, romanske, gotske in renesančne.

• Glede na čas nastanka: do 11.st.; 12.st., poznosrednjeveški gradovi itd.

NASTANEK GRADOV NA KRANJSKEM, ŠTAJERSKEM IN KOROŠKEM

• V naštetih deželah so začeli nastajati gradovi, podobno kot v ostalih regijah srednje Evrope, konec 10.st., hitreje pa v 12. in 13.st.

• Pred tem je kot tipično upravno in plemiško središče v srednji Evropi in na Slovenskem prevladoval dominikalni ali koseški dvor.

• Pred l.1000 je nekje na mejo loškega gospostva stal freisinški grad Bosisen-omenjen l.973.

• V 11. st so nastali najprej izvorni gradovi: središča teritorialnih gospodov, ki so dali ime grofijam ali grofovskim rodovom: Vovbre, Ottenburg, Višnja gora, Andech.

• Okoli l.1000 se plemstvo seli iz dvorov na višinske gradove, je pa tudi čas kolonizacije ozemlja.

• Pojav pravih gradov se začenja z odpravo madžarske nevarnosti, potrebna je bila upravna politična reorganizacija ozemlja med V Alpami in Jadranom.

• Nižje je bila utrjena hiša ministeriala, ki pa je začel v 12.st. postajati vedno bolj podoben svojemu gospodu.

• Grad je postal najpomembnejši atribut in stvarni znak posebnega statusa plemstva.

• Grad, gospostvo, plemenitost postanejo sinonim; grad je delil usodo svojega gospoda.Individualiziral se je.

• Grajska politika-poenostavljeno-je bila skrb za oblast-gospostvo, sodni nadzor nad ozemljem in finančna moč.

ATRIBUT PLEMIČA JE NJEGOV GRAD

• Posedovanje gradu je omogočilo lastniku gospodarsko in politično obvladovanje teritorija in osnovanje nove družine.

• Grajska politika je bil osnoven element državnosti(suverenosti-seveda ne v modernem smislu); posedovanje gradov je bilo bistveno za osnovanje dežel, deželnogosposkih uradov, teritorialnih gospostev.

• Pomen ozemlja se je odražal na gostoti grajske mreže na njem: na slovenskem ozemlju je bila grajska mreža zelo gosta, ker so bile naše dežele mejne dežele Svetorimskega cesarstva (z ogrsko hrvaškim kraljestvom) ali kratko Cesarstva, kot kasneje Avstro-Ogrskega cesarstva.Grad je bila tudi utrdba.

•