Test znanja iz politične in socialne psihologije



Yüklə 117,84 Kb.
tarix02.10.2017
ölçüsü117,84 Kb.
#2679


TEST ZNANJA IZ POLITIČNE IN SOCIALNE PSIHOLOGIJE

Navodilo za preverjanje:

- v prvo vrstico takoj za vsakim vprašanjem vpiši pravilni odgovor.

- ko končas, označi celotno besedilo (Ctrl + A) in nato določi barvo pisave na Automatic ali črno.

- v drugi vrstici pod vsakim vprašanjem so napisani pravilni odgovori (za pravilnost seveda ne odgovarjam!), ki so bili prej pobarvani z belo, tako da boš lahko primerjal/a rezultate.

- have fun!




  1. Žrtve diskriminacije pogosto razvijejo samoponižujoče se vzorce obnašanja.

DA

2. Stigmatizacija je formiranje poenostavljenih in neutemeljenih sodb o narodih in nacionalnih skupinah.



NE

3. Žrtev diskriminacije se pogosto začne obnašati v skladu s predsodki, ker predsodki delujejo kot neke vrste pričakovanje.

DA

4. Glavni motivi za altruistično obnašanje so: moralna obveznost, sočutje, recipročnost, povišanje lastne vrednosti.



DA

5. Značilno za altruizem zaradi socialne odgovornosti je, da sta si dajalec pomoči in prejemnik v enakopravnem odnosu.

NE

6. Nujni predpogoji za altruistično vedenje so: pozornost, motivacija, ocenjevanje situacije, premagovanje zavornih dejavnikov.



DA

7. Glavni zavorni dejavniki altruizma so: difuzija odgovornosti, pluralistična ignoranca in strah pred ocenjevanjem.

NE

8. Glavna značilnost primarnih skupin je močna identifikacija posameznika s skupino.


NE
9. Za male skupine je značilna neposrednost, preglednost in emocionalnost odnosov.


DA
10. Za sekundarne skupine je značilna velika stopnja neformalnosti v odnosih.
NE
11. Kooperativno obnašanje v skupini je odvisno od možnosti sporazumevanja&komuniciranja v skupini.
DA
12. Raziskave kažejo, da je prevladujoči model obnašanja v skupini recipričnost.

DA
13. Za destruktivne skupine je značilna ločenost različnih nivojev želja.

DA
14. Prevladujoče čustvo v destruktivni skupini je strah.

DA

15. Značilni odnosi v destruktivni skupini so: ščitenje, pokroviteljstvo, dominacija, zatiranje.


DA
16. Legitimna moč temelji na identifikaciji podrejene osebe z nosilcem moči.
NE
17. Referenčna moč traja tako dolgo, dokler podrejena oseba sprejema norme in vrednote, na kateri ta moč sloni.

NE

18. S simulacijo zaporniške situacije je Zimbardo ugotovil, da je moč neprivlačna za nosilce moči.



NE
19. Raziskave so pokazale, da so moški boljše vodje kot ženske.
NE
20. Dominantnost je odločilna osebnostna lastnost dobrih vodij.
NE

21. Težnjo k uniformnosti pojasnjujejo psihologi z učinki socialne primerjave in vplivi socialnih norm.


DA
22. Množično imitiranje obnašanja modelov v skupinah se imenuje socialna okužba.
DA
23. Zaznavanje je odvisno predvsem od naših izkušenj, trenutnih potreb in interesov.
DA

24. Proces spreminjanja, predelave in primarne interpretacije informacij imenujemo zaznavanje.


DA
25. Zaznavanje poleg čistega sprejemanja čutnih dražljajev vključuje še interpretacije teh dražljajev.
DA
26. Zaznavni koncepti in kategorije nam pomagajo reducirati strah pred neznanim.

DA
27. Pri zaznavanju drugih oseb nas vodijo predvsem domneve o intencionalnosti in radialnosti v delovanju drugega.


Če je radialnost – NE, če je tipkarska napaka in je mišljena racionalnost - DA
28. Z raziskavami prvega vtisa v socialni psihologiji se je ukvarjal predvsem Moscovici.
NE
29. Moreno je s sociometričnimi metodami preučeval vpliv prisotnosti drugih oseb na učinkovitost posameznika.

NE

30. Učinkovitost skupinskega reševanja problemov je odvisna tudi od komunikacijske strukture.



DA
31. Eden osrednjih interesov ljudi pri zaznavanju drugih, je zaznati stopnjo odgovornosti za vedenja in delovanja, ki jih opažajo pri drugih ljudeh.
DA
32. Z izrazom petrificiranost stališč ponazarjamo sposobnost posameznikov, da stališča menjajo.
NE

33. Z izrazim petrifikacija označujemo spreminjanje stališč pod vplivom socialnega pritiska.

NE
34. Adorno je s svojo F-skalo meril odnos manjšin do večinskih narodov.
NE
35. Po Adornovih rezultatih je praviloma korelacija med antisemitizmom in splošnim etnocentrizmom negativna.
NE
36. Adornove študije so potrdile hipotezo, da je antidemokratska orientacija bolj značilna za osebnosti z nižjo stopnjo avtoritarnosti.
NE

37. Iz rezultatov študije Avtoritarna osebnost (Adorno in sodelavci) sledi, da je antisemitizem predvsem del sindroma predsodkov, ki se povezujejo v antidemokratsko orientacijo.


DA

38. Z izrazom anti-intracepcija označujemo nasprotovanje suubjektivnemu, domišljijskemu, senzibilnemu.


DA
39. Med najbolj vplivnimi dejavniki, ki ves čas določajo nek odnos sta prostor in čas.
DA
40. Privlačnost je emocionalno poudarjeno pozitivno stališče ene osebe do druge.

DA
41. Pri altruizmu gre, zaradi recipročnosti, za nudenje pomoči osebam, ki so odvisne od nas.


NE
42. Eden od zavornih dejavnikov altruizma je domneva o dobro urejenem svetu.

DA
43. Z lestvico socialne distance merimo stopnjo konformnosti med ljudmi.

NE
44. Prve zametke socialnega učenja opazimo že ob vstopu otroka v šolo.

NE
45. Ključno Parsonsovo delo nosi naslov »Homo sociologicus«.


NE

46. Ključno Parsonsovo delo nosi naslov »Protestantska etika in duh kapitalizma«.


NE

47. Le Bon razlaga fenomen množic s pojmom množične hipoteze, Tard s pojmom socialne sugestije in Freud s pojmom pogojnega refleksa.


NE

48. Eno najboljših analiz fenomena fašizma je podal G. Le Bon v svoji knjigi Psihologija množic.


NE

49. Prvi opis t.i. socialne okužbe izhaja iz Le Bona.

DA
50. Kjerkoli je delovanje ene osebe predpostavka za delovanje druge osebe, govorimo o konformizmu.

NE
51. Raziskave so pokazale, da avtoritarni način vodenja v bistvu ni nič kaj bolj direktiven kot demokratski.


NE
52. Metodološki relativizem v psihologiji sloni na predpostavki, da naj bi vso družbeno vedenje obravnavali kot rezultat individualnih obnašanj in medosebnih interakcij ljudi.


NE
53. Durkheimova kategorija »kolektivna zavest« je rezultat metodološkega principa imenovanega sociološki holizem.

NE
54. W.Wundt je introspekcijo označeval za subjektivno metodo, ki je neznanstvena.

DA
55. Nomotetične znanosti temeljijo na metodološkem principu razumevanja, idiografske znanosti pa temeljijo na metodološkem principu znanstvene razlage.
NE
56. Teleološka razlaga skuša pojasniti človeška verovanja, kavzalna pa njegova stališča.
NE
57. K.Holzkamp vpelje v psihologijo pojma emancipatorni in tehnični spoznavni interes.
DA
58. Moscovici opozarja, da naj se psihologija izogiba »odkrivanju globljih vidikov socialne realnosti«.

NE
59. Psihologija ljudstev je pomemben zgodovinski izvor socialne psihologije.

DA
60. Zagovornika ideje o jezikovnem relativizmu kultur sta bila Humbolt in Herder.
DA
61. A.Comte je v duhu svojega pozitivizma zahteval, da se psihologija loči od naravoslovja.
NE

62. A. Comte je koncipiral socialno psihologijo v duhu svojega pozitivizma in jo tako zoperstavil predvsem behaviorizmu.


NE

63. G. Allport pripisuje velik pomen za nastanek socialne psihologije tudi A. Comtu.


DA

64. Med začetnike nemške soc. psi. štejejo G. Allporta.


NE
65. G.Cooper je v psihologijo uvedel pojem primarnih skupin.

NE
66. K.Lewin je med drugim uvedel v socialno psihologijo tudi metodološki pristop: akcijski eksperiment.


DA

67. K.Lewin je svoj pomen socialnega polja razumel kot nekakšen »skupinski psihološki lik«.


DA
68.S. Freud je uvedel nov metodološki pristop, imenovan akcijski eksperiment.

NE

69. Interpersonalni nivo razlage v psihologiji zajema posameznika in njegovo psihološko reagiranje na vsakovrstne socialne vplive.


NE
70. Predelava informacij je centralna regulativna in adaptivna sposobnost vseh živih bitij.

DA
71. Utemeljiteljica teorije simboličnega interakcionizma je antropolginja in psihologinja M.Mead.


NE
72. Domneve o intencionalnosti, racionalnosti in sinhronem delovanju drugega so pomembni izvor napak v ocenah drugih ljudi.
DA
73. »Halo učinek« je prenašanje govoric od ust do ust.

NE
74. B.F.Skinner je bil med prvimi psihologi, ki so opozarjali, da iz spoznanj o vedenju živali (etologije) ne moremo sklepati na vedenje človeka.


NE
75. Psihoanaliza je vnesla v socialno psihologijo tezo o nujni konfliktnosti človeka.
DA
76. Ono predstavlja pri Freudu ponotranjene družbene norme.

NE
77. K.Lorenz je v svojih raziskavah ugotovil, da agresivnost bolj podlega ustaljenim ritmom kot zadovoljevanje drugih primarnih potreb.


NE

78. K.Lorenz je nasprotoval prenašanju spoznanj o vedenju živali na človeka.


NE

79. K.Lorenz je nastop agresivnega vedenja razlagal s t.i. hidravličnim modelom.


DA
80. Po Eriksonu uspela identiteta jaza omogoča posamezniku, da poveže dotlej nepovezane življenjske segmente v smiselno biografijo.

DA
81. Socialni konstruktivisti tudi duševna stanja posameznika razlagajo kot socialne konstrukte.

DA
82. Proces socialne konstrukcije osebnosti je sestavljen iz socializacije in individualizacije.

DA
83. Uspešna identiteta jaza sloni na ravnotežju osebne in socialne identitete.

DA
84. Čim bolj nekonsistentno je delovanje manjšine, tem večje možnosti vpliva na večino ima.
NE
85. V nejasnih situacijah je stopnja konformizma večja.
DA

86. Po Fiedlerjevi kontingenčni teoriji lahko uspeh vodenja napovemo le tedaj, če upoštevamo tako stil vodenja kot tudi stopnjo kontrole situacije, ki jo vodja obvladuje.


DA
87. Preveč prilagojeni govor uporabljajo sigmatizirane osebe, da pokažejo svojo nemoč.
NE
88. Socialna kontrola med osebama je dvostranska, kadar sta osebi v medsebojni odvisnosti.
DA
89. Socialna kontrola je sredstvo za izvajanje socialne moči.
DA

90. Socialna kontrola pomeni način in stopnjo uresničevanja socialne moči v konkretnih razmerah.


DA

91. socialna kontrola je vedno formalna.

NE
92. Raziskave kažejo, da dostop do sredstev moči zmanjša potrebo po moči.
NE
93. »Kontrola usode« je prisotna v nekem odnosu tedaj, kadar ena oseba lahko vpliva na rezultate druge, ne glede na to, kaj druga oseba počne.

DA
94. Neka oseba je toliko močnejša glede na drugo osebo, kolikor več je na razpolago alternativnih sredstev za rešitev problema.

NE
95. Učinek socialne primerjave je manjši če je skupina homogena.

NE
96. Najpomembnejša oblika oz. poteza socialne kategorizacije je samokategorizacija subjekta.

DA
97. Identifikacija s skupino skozi termine, ki označujejo določeno skupinsko pripadnost (socialno identiteto) pomeni neke vrste depersonalizacijo.

DA
98. Po Tajflu je proces vzpostavljanja pozitivne razlike osnova za pogost pojav medskupinske diskriminacije.


DA

99. Po Tajflu je proces vzpostavljanja pozitivne razlike v bistvu umetno višanje vrednosti lastne skupine in tudi samopodobe.


DA
100. Po Dahrendorfu je homo sociologus teoretični konstrukt, ki razume posameznika kot nosilca socialnih vlog.

DA
101. Po Gergenu je ogledalni jaz nekak odgovor drugih ljudi v socialni interakciji, na vprašanje kaj smo.

NE
102. Po teoriji socialnega kostruktivizma osebe oz. osebnosti ne obstajajo po sebi, temveč le kot jezikovno posredovana forma nanašanja na posameznika.


DA
103. »Liget« je elementarno čustvo, ki pri alpskih narodih združuje čustvo jeze, občutek napora pri trdem delu, občutka, da je nekdo boljši od tebe ali begajoče čustvo zmede.
NE
104. Po Freudu si ljudje v množici namesto svojega lastnega »ideala jaza« postavijo podobo voditelja in njegovo voljo prevzamejo kot svojo.
DA

105. Po Freudu je primarna množica določeno število posameznikov, ki postavljajo isti objekt na mesti ideala jaza.

DA
106. Avtor znane študije o Avtoritarni osebnosti (The Autoritharian Personality) je bil H.Marcuse.
NE

107. Avtor znane študije o Avtoritarni osebnosti (The Autoritharian Personality) je bil E. Fomm s sodelavci.


NE
108. Tipičen primer delovanja socialnih stališč sta procesa vsidranja in opredmetenja novih predstav in pojmov v že utrjenem izkustvu.

NE
109. Festinger je ugotovil, da tendenca po primerjanju z drugimi upada premosorazmerno z upadom razlike med lastnimi stališči in stališči drugih.


NE
110. Avtor znane socialnopsihološke teorije kognitivne disonance je Festinger.
DA

111. Prvi psiholog, ki je razvil problem socialne primerjave v teorijo, je bil Leon Festinger.


DA

112. Konsonanca je po Festingerju postopek odpravljanja nekonsistentnosti stališč.


NE

113. Po Festingerju vplivata na kohezivnost dve vrsti dejavnikov: privlačnost skupine in identifikacija članov s cilji skupine.


DA

114. Pri ocenjevanju drugih bolj upoštevamo osebno odgovornost ali osebne značilnosti akterja, pri samoocenjevanju pa bolj upoštevamo okoliščine.

DA
115. Po implicitni teoriji osebnosti se ljudje ravnamo pri sprejemanju in predelavi informacij bolj po logiki motivov in afektov in manj po vnaprejšnjih osebnostnih konceptih.

NE

116. V sodobnih konceptih socialne psihologije velja, da so stališča prirojene dispozicije za določen način obnašanja.



NE
117. Stabilnost stališč vpliva tudi na stabilnost obnašanja.
DA

118. Ključna razlika med stališči in prepričanji je v tem, da so prepričanja zasnovana predvsem na intelektualni komponenti.


DA

119. Na splošno velja, da so mnenja stabilnejša od stališč.


NE

120. Fishbein in Ajzen sta razvila model spreminjanja vedenja in stališč.


DA

121. Pojma stališče in mnenje se v socialni psi. uporabljata sinonimno.


NE

122. Številne raziskave so potrdile, da so predsodki najpogosteje že prirojena negativna stališča.


NE
123. Stališča služijo tudi kot obrambni mehanizmi, ki nas branijo pred negativnimi spoznanji o nas samih.
DA
124. Mnenja vsebujejo kognitivno, emocionalno in konjuktivno komponento.
NE
125. Heider je ugotovil,da skušamo ljudje nenehno vzpostavljati&ohranjati stanje ravnotežja med stališči.
DA
126. Fritz Heider je postavil tezo, da skušamo ljudje nenehno vzpostavljati in ohranjati stanje ravnotežja med stališči.
DA

127. W.Wundt je leta 1946 ugotovil, da je ena od najpomembnejših centralnih lastnosti za oblikovanje vtisa o drugih relacija toplo-hladno.

NE
128. Kognitivna shema je kognitivna organizacija znanja o določeni osebi, objektu, dražljaju.
NE

129. Implicitna teorija osebnosti je neka kognitivna struktura, s pomočjo katere predelujemo informacije o drugih in si ustvarjamo predstave.


DA
130. Raziskave kažejo, da so avtostereotipi praviloma negativni.

NE
131. Predsodki so stališča, ki so zasnovana na nepreverjenih dejstvih in govoricah.


DA

132. Na mikrosocialnem nivoju pogojev nastanka predsodkov ločimo dva glavna izvora predsodkov

DA
133. Z izrazom referenčna skupina označujemo socialne skupine, ki se jih izogibamo in z njimi nočemo imeti nobenega stika.

NE
134. Osnovni mehanizem, ki vpliva na oblikovanje predsodkov, je socialna kategorizacija oz. tipizacija.


DA
135. Stigma (po Goffmanu) označuje posameznikovo lastnost, ki jo ima večina in tudi on sam za odklonsko oz. deviantno.
DA
136. Izzivanje strahu pri sprejemniku informacij je močno sredstvo prepričevanja.

DA
137. Za avtoritarno osebnost je, po ugotovitvah Adorna, značilna visoka stopnja nekonvencionalnosti, fleksibilnosti mišljenja in nizkega spoštovanja oblasti.


NE

138. Antiintracepcija je po Adornu značilnost senzibilnih in socialno odzivnih ljudi.


NE
139. Z izrazom socialna okužba označujemo množično aktualizacijo latentnih predsodkov.
DA
140. Znane »Študije o avtoriteti in družini« so nastale v okviru projektov t.i. dortmuntske šole.
NE

141. Znane »Študije o avtoriteti in družini« so nastale v okviru projektov t.i. frankfurtske šole.

DA
142. Za najuspešnejšo razlago fenomena agresivnosti velja Heiderjeva teorija ravnotežja.
NE

143. Jones in Davis sta izpopolnila klasično Heiderjevo teorijo z natančnejšimi hipotezami o pripisovanju namer za dejanje drugim osebam.

DA
145. Težnja po doseganju uspeha je odvisna od precepcije možnosti uspeha.

DA
146. McClellandova teorija se ukvarja z močjo kot z individualno potrebo.

DA
147. Konformizem pomeni popustljivost pred socialnim pritiskom.
DA
147. Konformizem pomeni nepopustljivost pred socialnim pritiskom.

NE
148. Pri bolj ustvarjalnih ljudeh opažamo višjo stopnjo konformnosti.


NE
149. Pojav socialnega vpliva je komplementaren pojavu socialne uniformnosti, ki obvladuje socialno delovanje posameznikov.

DA
150. Avtorica menjalne teorije socialne moči je I.Marcos.


NE
151. Najpreprostejša oblika socialnega vpliva je prisotnost drugih oseb.

DA
152. Negativnemu učinku prisotnost drugih oseb pravimo v psihologiji socialna distanca.


NE
153. Socialna popustljivost je pojav, da se posameznik manj trudi pri reševanju problemov, kadar ve, da individualni prispevki niso strogo določljivi.

DA
154. Po teoriji socialne primerjave se posameznik v negotovih situacijah raje zanaša na lastna stališča in mnenja kot na nepreverjena stališča drugih.


NE
155. Avtor znanega eksperimenta o avtokinetičnem učinku ko je psiholog K.Lewin.
NE
156. Moč referenčnih oseb temelji na identifikaciji posameznika z nosilcem moči.
DA
157. Thibaut in Kelley sta razlikovala med dvema vrstama socialne moči: med kontrolo usode in kontrolo obnašanja.
DA

158. H. Kelley je preučeval spremenljivko toplo-hladno v prvem vtisu o osebah.

DA

159. Po Mulderju je socialna moč večdimenzoinalni pojav, ki se razlikuje predvsem glede na karakter moči.


NE

160. Socialna moč je sposobnost komunikatorja, da nagradi ali kaznuje poslušalce.

NE
161. Avtor t.i. Milgramovih eksperimentov o poslušnosti avtoritetam je J.P.Poitou.
NE
162. Zimbardov eksperiment simuliranja zaporniške situacije je pokazala, kako so inteligentnejši ljudje v bistvu manj odporni na manipulacije.

NE
163. Maksimiranje socialne kontrole pomeni, da je en partner pripravljen nad drugim izvajati več kontrole, kot je bil sprva voljan, ker opaža, da ima drugi potrebo po podrejanju.

NE

164. Maksimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu socialne kontrole v korist drugega.


NE
165. Horizontalna dimenzija identitete predstavlja vsakodnevne dejavnosti.
DA

166. Horizontalna dimenzija identitete predstavlja osebnostni razvoj posameznika skozi njegovo biografijo


NE
167. Splošni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije (stopnja privlačnosti odnosa).
DA
168. Splošni nivo primerjave je meja privlačnosti odnosa, alternativni nivo primerjave pa mera odvisnosti partnerja od odnosa.
DA
169. Alternativni nivo primerjave pa predstavlja primerjanje najboljših izmed dostopnih interakcijskih alternativ (odvisnost partnerjev od odnosa).

DA

170. Alternativni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa glede na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije:


NE
171. Glavne faze v razvoju odnosa (interakcije) so: izbira, pogajanje, zadolžitev, institucionalizacija
DA

172. Glavne faze v razvoju odnosa (interakcije) so: Izbira, interpretacija, recipročnost, institucionalizacija.


NE
173. Pri razlagi interakcijskih strategij se teoretiki menjalne teorije opirajo zlasti na matematično teorijo iger oz. zapornikovo dilemo.
DA
174. Pri razlagi interakcijskih strategij se teoretiki menjalne teorije interakcij opirajo zlasti na Milgramove eksperimente.

NE
175. Etični stereotipi so poenostavljene in neutemeljene sodbe o narodih in nacionalni skupini.

DA
176. Značilnost za altruizem zaradi socialne odgovornosti je, da se ljudje, ki so pripravljeni pomagati, počutijo odgovorne za trpljenje žrtve.

DA
177. Negovalke v domovih za starejše pogosto uporabljajo preveč prilagojeni govor, s katerim ponižajo pacienta.

DA
178. Stališča vsebujejo kognitivno, emocionalno in dinamično komponento.

DA
179. Stališča, ki so zasnovana na nepreverjenih dejstvih in govoricah, imenujemo predsodki.


DA
180. Stališča se lahko spreminjajo v intenziteti (od bolj k manj ekstremnim in obratno), ne pa tudi v smeri (od poz. k negativnim in obratno).
NE

181. Stališča po klasični klasifikaciji vsebujejo poleg kognitivne in emocionalne tudi korporativno komponento.


NE
182. Dostopnost stališč označuje razliko v hitrosti, s katero smo pripravljeni zavzeti stališče do nekega objekta ali stanja stvari.

DA
183. Sodbe, ki temeljijo na kognitivni komponenti, imenujemo stereotipi.

DA
184. Kelley je ugotovil, da je ena najpomembnejših lastnosti za oblikovanje vtisa o drugih relacija toplo-hladno.

DA
185. Kognitivne sheme objektov so temeljne oblike generalizacije izkustev v objektih.


NE

186. Teorija kognitivne disonance nastopa zgolj na personalnem nivoju razlage.


DA

187. Teorija kognitivne disonance nastopa pretežno na interpersonalnem nivoju razlage.


NE

188. Z izrazom Rosenthalov efekt poimenujemo posebne oblike učinka dejavnosti tistega, ki raziskovalni preizkus vodi in usmerja (vpliv pričakovanj, želja, itd.).


DA

189. Simbolno interakc. teorija predpostavlja, da so drugi ljudje malo pomembni za oblikovanje posameznikove samoindetifikacje .


NE

190. Simbolno interakc. teorija socialnih vlog poudarja neavtonomnost posameznika in posledično tudi neodgovornosti za svoja dejanja.


NE

191. Socialna interakcija predpostavlja zmožnost ljudi za artikulirano izmenjavo gest, simbolov, formacij in dejanj.


DA

192. Ideja o jezikovnem relativizmi kultur poudarja, da razlike v jezikih ne določajo bistveno razlik v kulturi in zato tudi ne v ljudeh samih.


NE

193. Avtorja ideje o jezikovnem relativizmu kultur sta Humboldt in Herder.


DA

194. W. Wundt je strogo ločeval med občo psihologijo in med psihologijo ljudstev in samo drugi priznaval svojstva empirične vede.


NE

195. Empirična psihologija dosledno zavrača izkustvo kot spoznavni postopek.


NE

196. Kognitivno prestrukturiranje pomeni, da z različnimi postopki izključimo, zavrnemo samopodobo, ki nam jo vsiljujejo drugi.


DA

197. Ker je človeška zavestna, namerna dejavnost svobodna, nenapovedljiva in časovno spremenljiva, so takšna tudi socialnopsihološka dejstva, zato je za Gergena socialna psihologija historična veda.


DA

198. Ker je človeška zavestna, namerna dejavnost svobodna, nenapovedljiva in časovno spremenljiva, so takšna tudi socialnopsihološka dejstva, zato je za Gergena socialna psihologija ahistorična veda.


NE

199. Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu


DA

200. Po Gergenu psihološko spoznanje ni le nevtralni opis, temveč tudi implicitni predpis, pričakovanje ali kritika nezaželenega.


DA

201. K. J. Gergen zagovarja tezo, da je socialna psi. zaradi tega, ker se ukvarja z dejstvi, ki so v največji meri neponovljiva, v bistvu zgodovinska veda.


DA

202. Leon Festinger je na osnovi Wudntovih raziskav o skupinski dinamiki zgradil svojo teorijo o socialnih procesih primerjave.


NE

203. Stigma označuje, po Goffmanu, takšno posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti po tem, da on sam takšne lastnosti ne šteje za odklonsko, deviantno, okolica pa.


NE

204. Stigma označuje, po Goffmanu, takšno posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti tako, da ima večina in tudi on sam to lastnost za odklonsko, deviantno.


DA

205. Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu.


DA

206. Rosenthalov efekt včasih imenujemo tudi pigmalionski efekt


DA

207. W. Wundt meni, da v psihološkem eksperimentu ne bi smeli nastopati kriteriji manipulativnosti, ponovljivosti in variabilnosti.


NE

208. Behavor. koncept predpostavlja pojmovanje socialne dejavnosti kot posledice človekovih vrojenih svojstev.


NE

209. Teleološka razlaga temelji na razlogih, kavzalna pa na vzrokih dejanj.


DA

210. W. Wundt je zagovarjal Ehrenfelsovo tezo, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira dele.


NE

211. V znanem nemškem sporu o pozivitizmu je Karl Popper nasprotoval pozitivističnemu konceptu družboslovne znanosti.


NE

212. V znanem nemškem sporu o pozivitizmu je Theodor Adorno zagovarjal pozitivistični koncept družboslovne znanosti.


NE

213. Spoznavni teoretik von Wright je celotno tradicijo temeljnih znanstvenih orientacij razdelil na aristotelsko in galilejsko.


DA

214. Klaus Holzkamp se je pri izgradnji svoje kritične psihologije naslonil na Habermasov koncept emancipatorične relevance.


DA

215. Wundtov introspektivizem je predpostavljal naravoslovni koncept psihologije.


DA

216. L Wigotski je proučeval spremenljivko toplo-hladno v prvem vtisu o osebah.


NE

217. Po Aschu učinek primarnosti oz. prvega vtisa razpade takoj, ko nastopijo nova, nasprotujoča dejstva.


NE

218. Po Aschu se učinek primarnosti oz. prvega vtisa ohranja tudi še, ko nastopijo nova, nasprotujoča dejstva.


DA

219. S. Asch in M. Sherif sta raziskovala vpliv eksplicitnega ali implicitnega soc. pritiska na posameznika.


DA

220. Avtor znane socialnopsihološke teorije kognitivne ravnotežja med stališči je Rainer Werner Fassbinder.


NE

221. H. Kelly je proučeval vpliv pričakovanja poskusne osebe na formiranje prvega vtisa.


DA

222. Fenomen prvega vtisa pojasnjuje dominacijo prvotne sodbe ali vtisa v kasnejših presojah.


DA

223. Asch je eksperimentalno proučeval učinek skupinskega pritiska na perceptivne sodbe.


DA

224. Milgramov ekperiment je pokazal, da človek v določenih socialnih situacijah prevzame t.i. agentsko vedenje, ki znižuje obseg avtonomnega presojanja.


DA

225. Milgram je domneval, da je visoka stopnja poslušnosti avtoritetam v njegovem eksperimentu izhajal iz občutka legitimnosti zapovedi.


DA

226. Pojem intimni tujec je razvil S. Milgram, da bi pojasni obnašanje ljudi v velikih mestih oz. sod. Pojave urbanega življenja.


DA

227. Budnost v kontekst soc. percepcije pomeni dostopnost posameznika za nove informacije.


DA

228. Ena od značilnosti socialne percepcije je domneva o racionalnosti drugega.


DA

229. Milgramovi eksperimenti so opozorili na veliko pripravljenost ljudi za podrejanje avtoritetam.

DA

230. Glavna značilnost referenčnih skupin je močna identifikacija posameznika s skupino.



DA

231. Referenčne skupine so skupine, ki pomenijo osnovno orientacijo v družbeni stvarnosti ter so osnovni indetifikacijski in modelni sistem za naša ravnanja.


DA

232.Prednost akcijskega eksperimenta je v tem, da ga izvajamo v dobro nadzorovani laboratorijski situaciji in tako ne vpliva na spreminjanje socialnih odnosov raziskovalni skupini.


NE

233. Wertheimer, Köhler in Koffka so zagovarjali tezo, da je celota sumativni odnos njenih sestavnih delov.


NE

234. Wertheimer, Köhler in Koffka so oporekali Wundtovi tezi, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira (sestavne) dele.

NE

235. Znani primer Kitty Genovese je potrdil, da se človek v socialno nasičeni situaciji težje odloča za tvegana altruistična


DA

236. Za socialno percepcijo sta značilna tudi fenomen budnosti in represije zaznavanja.

DA

237. Represija je strategija izpostavljanja prijetnim dražljajem.


NE

238. Zapornikova dilema je v soc. psihologiji pojem, ki obravnava interakcije v institucijah zaprtega tipa (npr. zapori).


NE

239. G.H. Mead je ločeval v socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: Me, jaz I in nadjaz Super ego.


NE

240. G.H. Mead je ločeval v socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: mene (Me) ali socialna identiteta, jaz (I) ali osebna identiteta in refleksivno mišljenje (mind).

DA

241. Introspekcija kot ena osnovnih metod psihologije pomeni opazovanje drugih oseb, opazovanje zunanje zaznavnosti, ki omogoča opazovalcu spremljati duševna stanja in duševne večih oseb v socialni skupini.


NE

242. W. McDougal se je uprl prevladujoči instinktivistični psihologiji in tako šteje za začetnika enviromentalistične usmeritve v psihologiji.


NE

243. M. Sherif in S.Asch sta z uspešnimi eksperimenti o socialnem zaznavanju uspela narediti socialno interakcijo dostopno psihološkemu eksperimentu.


NE

244. Kognitivne sheme so kognitivne organizacije znanja o določeni osebi,objektu,socialni situaciji.


DA

245. Z izrazom reaktanca označujemo v soc.psihologiji odpor do socialne moči.


DA

246. Z izrazom reaktanca označujemo v socialni psihologiji privlačnost socialne moči.


NE

247. Pasivno sprejemanje oženja in omejevanja svobode pri posameznikih imenujemo reaktanca.


NE

248. V majhnih in neformalnih skupinah je relativno majhna razlika med osebno in socialno privlačnostjo.


DA

249. Socialna privlačnost sloni na depersonalizirani simpatiji med člani.

DA
250. Optimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu kontrole v korist drugega.

DA

251. Z izrazom konformizem označujemo človekovo popuščanje na socalni pritisk.


DA

252. Z izrazom konformizem označujemo človekovo odpornost na socialni pritisk:


NE

253. Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč s katero skupine vežejo svoje člane.


DA

254. Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo pritisk, s katerim vežejo skupine nase nove člane.

NE

255. Milgramov eksperiment je pokazal, kako bližina žrtve zmanjšuje človekovo pripravljenost na slepo poslušnost.



DA

256. Moscovici je razvijal koncept socialnega vplivanja kot dvosmernega procesa.


DA

257. Prve raziskave o tipih vodenja je opravil Lewin.


DA
258. Prve raziskave o tipih vodenja je opravil G. Allport.
NE

259. Socialno učenje je nenamerno.


DA

260. Socialno učenje je namerno, motivirano in ga spremlja velik intelektualni napor

NE

261. Oblike učenja po modelu so: imitacija, identifikacija, učenje vlog.



DA

262. Socialna identiteta po G.H.Mead-u je zavest o pripadnosti skupini.


NE

263. Dejavnike konformizma delimo običajno na: situacijske, osebnostne in dedne


NE

264. Freudov eksperiment o zaznavanju velikosti pod vplivom skupinskega pritiska so potrdile tudi številne druge raziskave:


NE

265. Psihoanalitično usmerjena socialna psih. gradi predvsem na Freudovi teoriji o nekonfliktni, harmonični naravi, nezavednih in zavestnih duševnih struktur.


NE

266. Moscovici ugotavlja, da je pogoj za vpliv manjšine na večino v konsistentnosti obnašanja manjšine.

DA

267. Moscovici se je pri oblikovanju svoj teorije o socialnih reprezentacijah naslonil na Durkheimov koncept »individualnih predstav«.


NE

268. Kriza identitete v mladosti karakterizira nasprotje med potrditvijo identitete jaza in difuzijo identitete.

DA

269. Za sodobno družino je značilen podaljšan simbiotični odnos med starši in otroci.



DA

270. Najpomembnejša dejavnika pri vzpostavljanju medosebnih odnosov sta bližina in podobnost.

DA

271. Od potrditev drugih so posebno odvisne osebe z visoko stopnjo samospoštovanja.


NE

272. Kognitivne disonance partnerji težijo k redukciji neskladnosti med svojim obnašanjem in stališči


DA, če sprašuje, kaj se dogaja pri kognitivni disonanci

273. Najpomembnejši kognitivni procesi pri oblikovanju predsodkov so generalizacija, poudarjanje določenih značilnosti objektov, vrednostno ocenjevanje, selektivnost v zaznavanju


DA

274. Behavioristični koncept pojasnjuje socialno dejavnost kot posledico človekovih vrojenih svojstev.


NE

275. Behaviorističnoteoretska usmeritev razlaga človeško socialno dejavnost kot sklop fizičnih in verbalnih reakcij na soc. dražljaje.


DA

276. Kognitivno-teorijska usmeritev predpostavlja avtonomnega, razumnega posameznika, ki se v svojih dejanjih naslanja na svoje zaznave, modele situacij, preference in razloge.


DA

277. Procesu pripisovanja odgovornosti za dogodke in dejanja drugim ljudem in samemu sebi imenujemo atribucijsko oz. samoatribucijsko.


DA

278. Festinger je v raziskavah o imigraciji medsebojnih odnosov dognal, da ljudje težimo k temu, da v percepciji medosebnih odnosov vzpostavimo ravnotežje.


DA

279. Samorazkrivanje v odnosih pripomore k intimnosti odnosov.


DA

280. W. Dilthey je utemeljil idejo o dveh vrstah znanosti - o nomotetični in ideološki znanosti.


NE

281. Pojem internalizacija pomeni prenos lastnih oz. osebnostnih duševnih stanj v socialni kontekst.


NE

282. Konceptualizacija objektov je razvrščanje objektov v enote in razrede, ki so zgrajeni na podlagi čim bolj prepoznavnih razlik med zaznavami.


NE

283. Socialna percepcija zajema zaznavanje socialnih situacij, drugih oseb in samega sebe.


DA

284. Kognitivna disonanca pomeni, da imamo dve kogniciji, kjer iz ene izhaja nasprotje drugi koaliciji,


NE, v kolikor gre za "koalicijo", sicer pa gre za neskladnost stališč ali obnašanja

285. Leibniz je v raziskavah o imigraciji medosebnih odnosov ugotovil, da ljudje težijo k ravnotežju medosebnih odnosov.


NE

286. Komunikator je oseba, ki izvaja komunikacijski učinek na prejemnike informacij.


DA

287. Pojem stereotipa je uvedel v soc. psihologijo W. Lippman.


DA

288. Antidemokratska orientacija je po Adornu značilnost družb na prehodu iz sužjelastništva v tlačanstvo.


NE

289. T.i. sociobiologi dokazujejo, da je prosocialno obnašanje determinirano z genetskimi faktorji.


DA

290. Po Frommu je benigna oblika agresivnosti značilna samo za človeško vrsto.


NE

291. Konformnost ima dve obliki: popustljivost in konverzijo.


DA

292. Vpliv manjšine na večino je v njenem konsistentnem stilu obnašanja.


DA

293. Psihologi ugotavljajo, da so vodje pogosteje introvertne osebnosti.


NE

294. Relativna deprivacija pomeni občuteni razkol med tem, kar nekdo ima in tem, za kar se čuti upravičenega.


DA

295. Po Brownu šteje drhal (mobs) med pasivne množice.


NE

296. Podobnost z žrtvijo znižuje verjetnost altruističnega vedenja.


NE

297. Evaluativna komponenta stališč so pozitivna ali negativna občutja in ocenjevanja objektov stališč.


NE
Yüklə 117,84 Kb.

Dostları ilə paylaş:




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə