Tip (c) – 2 vrsti modifikacij
Yüklə 62,5 Kb.
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- 2 Teoretična izhodišča
- 1.3.2 Besedotvorni pomen
- 2 Priredne in podredne zloženke (
- 2.1.1.2 Imenske zloženke
- 2.2 PRIREDNE ZLOŽENKE
|
Vir: Ada Vidovič Muha: Slovensko skladenjsko besedotvorje na primerih zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, Partizanska knjiga, 1988. 175–185. POVZETEK POVZETKA 1 Tvorjenka je pretvorbena varianta definirane nestavčne besedne zveze, t. i. skladenjske podstave (SPo), ki je torej enota besedotvorne skladnje. 2 Teoretična izhodišča slovenskega besedotvorja ločimo na 3 obdobja:
Breznik (1944) razvija Miklošičeva delitvena merila, ko razčlenjuje zloženke na podlagi slovnične zgradbe njihovega skladenjskega opisa. Bajec (1952). Levstik: Napake slovenskega pisanja (1858), ki pomeni normativno uveljavitev Metelkove in Miklošičeve teorije. Perušek in njegova razprava o zloženkah (1890).
Toporišič uvede 6-stopenjski algoritem (Slovenska slovnica!), ki je prvi poskus pretvorbene povezave skladenjske in morfemske ravnine. 3 Različna zgradba SPo vpliva na različnost besedotvornih vrst (izpeljevanje idr.), različne pomenske vloge njenih sestavin pa na različnost besedotvornih pomenov (dejanje, vršilec dejanja idr.). Tvorjenka se prek zgradbe in pomenskih vlog sestavin SPo pretvorbeno povezuje s strukturno (funkcijsko) in povedno skladnjo (skladnjo povedi). 3.1 tvorjenka = besedotvorna podstava (BPo) + obrazilo (O) dvodelna zgradba določa bistveno lastnost SPo – je podredna nestavčna besedna zveza, ki jo lahko zapišemo X1/X2 ali X2/X1; X1=jedro SPo, X2=razvijajoči (določujoči) člen jedra.
4 skladenjskopodstavne strukturne tipe: Tip (a)
izpeljanka Iz=BPo + Op neglagolske: lov-ec tisti, ki lovi
glagolske – X1=glagolski primitiv (delati/narediti, imeti, biti, postati/postajati, dati/dajati): načrt-ova-ti delati načrte gost-ova-ti biti gost (a2) tvorjenka iz predložne zveze Tp=Pr + BPo +P (Pr + P=Opr-p): do-kolen-ka tista, ki je do kolen brez-rok- tak, ki je brez rok iz-roč-i-ti dati iz rok (a3) medponsko-priponska zloženka Zm-p=BPo1 + M + BPo2 + P (M + P=Om-p): vrv-o-hod-ec tisti, ki hodi po vrvi Tip (b) – medponskoobrazilne zloženke: angor-a-volna volna iz angore Tip (c) – 2 vrsti modifikacij: (c1) modificirano izpeljevanje – X2= 1. količinska pridevniška beseda – nedoločni števnik, ki poimenuje kaj, kar je številnejše od povprečja – t. i. skupna imena – ter prislovni pomen kratkosti: brin-je več brinov kup-ova-ti večkrat kupiti 2. merni lastnostni pridevnik ali pomensko vzporedni prislovi: brat-ec/-ina majhen/velik brat korak-c-ati kratko korakati 3. kakovostni pridevniki, ki izražajo +/– čustveno razmerje ali pomensko vzporedni prislovi (izrazno so primeri prekrivni z 2., pomenska razvidnost je besedilna) (c2) sestavljanje – sestavljenke Se=Opr + BPo samostalniške – X2 =vrstni pridevnik:
Tip (č) – priredne zloženke Zprir=BPo1 + M + BPo2: slovensk-o-nemški slovensk{-i in} nemški, {} -o- sklapljanje – zunaj vseh tipov, ker ni mogoče predvideti ne skladenjskopodstavnega slovničnega razmerja ne števila predmetnopomenskih besed v sklopu; velja pretvorbena enakost vseh besednih sestavin SPo – vse se izrazno ohranijo in postanejo sestavina BPo:
primeri besedotvornih pomenov izglagolskih zloženk: nastal po pretvorbi ৲ ৴ pretvorbeno se povezuje z/s dejanje, lastnost, stanje – povedje (Pov) [to, da] dejanje (De): glav-o-bol- čas dejanja, čas, ko je kaj – čas. okoliščine (Oč)[tedaj, ko]čas dejanja (Čd): list-o-pad- mesto dejanja, mesto, kjer je kaj – okoliščine kraja (Ok)[tam, kjer]mesto dejanja (Md): pesk-o-kop- predmet za opravljanje dejanja, predmet za kaj – prvi delovalnik (D1) [tisti, ki]-ž predmet za opravljanje dejanja (Pd): mest-o-bran- vršilec dejanja, nosilec lastnosti – D1[tisti, ki]ž vršilec dejanja (Vd): roman-o-pis-ec rezultat dejanja – D4[to, kar]rezultat dejanja (Rd): čas-o-pis- sredstvo dejanja – D6[to, s čimer]sredstvo dejanja (Sd): debl-o-mer- 2 Priredne in podredne zloženke (merilo je skladenjskopodstavno razmerje) 2.1 PODREDNE ZLOŽENKE: medponsko-priponske in medponske 2.1.1 Medponsko-priponske zloženke – X1 Zaim, X2Sp; določani člen SPo je izsamostalniški ali izglagolski 2.1.1.1 Glagolske zloženke – v SPo je vedno polnopomenski glagol; – besedotvorna pomena iz D1 (vršilec dejanja in predmet, namenjen opravljanju dejanja) ne moreta imeti v SPo medpone prisojanja – to se lahko obrazili le priponsko: vrv-o-hod-ec [tisti, ki] hodi po vrvi – rezultat in sredstvo dejanja sta verjetna samo v tem tipu v SPo: čas-o-pis- [to, kar] piše 2.1.1.2 Imenske zloženke – v SPo je nepolnopomenski glagol, ki se obrazili; ločimo jih na podlagi pomena jedrnega samostalnika v prilastkovem odvisniku SPo 2.1.1.2.1 Sestavinskolastnostne zloženke – jedrni samostalnik poimenuje sestavino časa – so kakovostni ali vrstni pridevniki: bel-o-glav- – samostalniki: koz-o-glav- (star.) 2.1.1.2.2 Lastnostne zloženke 1. s količinskim prilastkom v SPo – izkazujejo naslednje skladenjskopodstavne pomene: sestavinski rodilnik: dv-o-četrtin-ski ta, ki je iz dveh četrtin spremstveni orodnik: dvocilindrski ta, ki je z dvema cilindroma merni »rodilnik«: petmetrski ta, ki ima (je globok) pet metrov časovnoprislovni mestnik ali orodnik: enoletni ta, ki je v enem letu
vrstni: – vrstni predmetni: narodnoobrambni – namembni: ljudskošolski – sredstveni: denarnogospodarski – krajevni, časovni nahajanja: srednjeslovenski, zimskošportni – modificirani (stopnjevani): nižješolski – vrstilni (številniki): prvovrstni
2.2 PRIREDNE ZLOŽENKE Medponske z eno- ali večmorfemskim obrazilom, ki je nastalo iz vezalnega priredja v SPo – SPo=X1 + X1 + X1 + …: sivo-modro-rdeče-rumen Medponsko-priponske – medpona je pretvorba priredja, pripona podredja: balt-o-slovan-ski[ki je povezan z] Balt[i] {in} Slovan[i], []-ski, {}-o-, balt-, -slovan- 3 NAGLAS – naglasno mesto in število naglasov je odvisno od zgradbe SPo; medponsko-priponske podredne zloženke so naglašene na tistem delu BPo, ki je nastal iz jedra skladenjskopodstavnega prilastkovega odvisnika oz. iz jedra (sam.) besedne zveze v prilastkovem odvisniku naglas na X2 se pojavi, ko imamo opraviti z izpeljavno (nezložensko) pripono; dvonaglasnost potrjuje še tvorjenost te sestavine: peskokòp, vrvohôdec, denárnogospodárski omenjeno pravilo velja tudi za samo medponske zloženke z izrazno samostojnim, samo medponskim obrazilom: severovzhòd samo medponske zloženke z obrazilom, ki je končniško homonimno, so dvonaglasne: ávtocésta, kínoprojéktor, angóravólna priredne zloženke imajo toliko naglasov, kolikor je besed v priredni zvezi SPo: sívo-bélo-móder Yüklə 62,5 Kb. Dostları ilə paylaş:
|