Vir: Ada Vidovič Muha: Slovensko skladenjsko besedotvorje na primerih zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, Partizanska knjiga, 1988. 175–185.
POVZETEK POVZETKA
1 Tvorjenka je pretvorbena varianta definirane nestavčne besedne zveze, t. i. skladenjske podstave (SPo), ki je torej enota besedotvorne skladnje.
2 Teoretična izhodišča slovenskega besedotvorja ločimo na 3 obdobja:
-
Od Metelkove slovnice (1825) do Levstika.
-
Miklošič: Primerjalna slovnica slovanskih jezikov (1875) – poudarek na zloženkah in sklopih.
Breznik (1944) razvija Miklošičeva delitvena merila, ko razčlenjuje zloženke na podlagi slovnične zgradbe njihovega skladenjskega opisa.
Bajec (1952).
Levstik: Napake slovenskega pisanja (1858), ki pomeni normativno uveljavitev Metelkove in Miklošičeve teorije.
Perušek in njegova razprava o zloženkah (1890).
-
= uveljavitev strukturalnega jezikoslovja
Toporišič uvede 6-stopenjski algoritem (Slovenska slovnica!), ki je prvi poskus pretvorbene povezave skladenjske in morfemske ravnine.
3 Različna zgradba SPo vpliva na različnost besedotvornih vrst (izpeljevanje idr.), različne pomenske vloge njenih sestavin pa na različnost besedotvornih pomenov (dejanje, vršilec dejanja idr.).
Tvorjenka se prek zgradbe in pomenskih vlog sestavin SPo pretvorbeno povezuje s strukturno (funkcijsko) in povedno skladnjo (skladnjo povedi).
3.1 tvorjenka = besedotvorna podstava (BPo) + obrazilo (O)
dvodelna zgradba določa bistveno lastnost SPo – je podredna nestavčna besedna zveza, ki jo lahko zapišemo X1/X2 ali X2/X1;
X1=jedro SPo, X2=razvijajoči (določujoči) člen jedra.
Glede na to, katera sestavina SPo se pretvarja v obrazilo, določimo
4 skladenjskopodstavne strukturne tipe:
Tip (a)
(a1) navadna izpeljava – X2=predmetnopomenska beseda, tvorjenka je
izpeljanka Iz=BPo + Op
neglagolske: lov-ec tisti, ki lovi
jez-en tak, ki se jezi
lep-o tako, da je lep
glagolske – X1=glagolski primitiv (delati/narediti, imeti, biti, postati/postajati, dati/dajati):
načrt-ova-ti delati načrte
gost-ova-ti biti gost
(a2) tvorjenka iz predložne zveze Tp=Pr + BPo +P (Pr + P=Opr-p):
do-kolen-ka tista, ki je do kolen
brez-rok- tak, ki je brez rok
iz-roč-i-ti dati iz rok
(a3) medponsko-priponska zloženka Zm-p=BPo1 + M + BPo2 + P (M + P=Om-p):
vrv-o-hod-ec tisti, ki hodi po vrvi
Tip (b) – medponskoobrazilne zloženke:
angor-a-volna volna iz angore
Tip (c) – 2 vrsti modifikacij:
(c1) modificirano izpeljevanje – X2=
1. količinska pridevniška beseda – nedoločni števnik, ki poimenuje kaj, kar je številnejše od povprečja – t. i. skupna imena – ter prislovni pomen kratkosti:
brin-je več brinov
kup-ova-ti večkrat kupiti
2. merni lastnostni pridevnik ali pomensko vzporedni prislovi:
brat-ec/-ina majhen/velik brat
korak-c-ati kratko korakati
3. kakovostni pridevniki, ki izražajo +/– čustveno razmerje ali pomensko vzporedni prislovi (izrazno so primeri prekrivni z 2., pomenska razvidnost je besedilna)
(c2) sestavljanje – sestavljenke Se=Opr + BPo
samostalniške – X2 =vrstni pridevnik:
pra-ded nekdanji ded
pod-oficir nižji oficir
glagolske – X2=globinski prislov kraja, redkeje časa:
pod-mazati mazati pod (spodaj)
pred-pakirati pakirati pred (prej)
Tip (č) – priredne zloženke Zprir=BPo1 + M + BPo2:
slovensk-o-nemški slovensk{-i in} nemški, {} -o-
sklapljanje – zunaj vseh tipov, ker ni mogoče predvideti ne skladenjskopodstavnega slovničnega razmerja ne števila predmetnopomenskih besed v sklopu;
velja pretvorbena enakost vseh besednih sestavin SPo – vse se izrazno ohranijo in postanejo sestavina BPo:
se-ve-da, dober-dan, ne-bodi-ga-treba
1.3.2 Besedotvorni pomen, tj. pomen tvorjenke, določen s pretvorbeno povezavo jedra nemodifikacijske skladenjske podstave s sestavino pomenske podstavne povedi (propozicijo):
primeri besedotvornih pomenov izglagolskih zloženk:
nastal po pretvorbi ৲ ৴ pretvorbeno se povezuje z/s
dejanje, lastnost, stanje – povedje (Pov) [to, da] dejanje (De): glav-o-bol-
čas dejanja, čas, ko je kaj – čas. okoliščine (Oč)[tedaj, ko]čas dejanja (Čd):
list-o-pad-
mesto dejanja, mesto, kjer je kaj – okoliščine kraja (Ok)[tam, kjer]mesto dejanja (Md): pesk-o-kop-
predmet za opravljanje dejanja, predmet za kaj – prvi delovalnik (D1)
[tisti, ki]-ž predmet za opravljanje dejanja (Pd): mest-o-bran-
vršilec dejanja, nosilec lastnosti – D1[tisti, ki]ž vršilec dejanja (Vd):
roman-o-pis-ec
rezultat dejanja – D4[to, kar]rezultat dejanja (Rd): čas-o-pis-
sredstvo dejanja – D6[to, s čimer]sredstvo dejanja (Sd): debl-o-mer-
2 Priredne in podredne zloženke (merilo je skladenjskopodstavno razmerje)
2.1 PODREDNE ZLOŽENKE: medponsko-priponske in medponske
2.1.1 Medponsko-priponske zloženke – X1 Zaim, X2Sp;
določani člen SPo je izsamostalniški ali izglagolski
2.1.1.1 Glagolske zloženke – v SPo je vedno polnopomenski glagol;
– besedotvorna pomena iz D1 (vršilec dejanja in predmet, namenjen opravljanju dejanja) ne moreta imeti v SPo medpone prisojanja – to se lahko obrazili le priponsko: vrv-o-hod-ec [tisti, ki] hodi po vrvi
– rezultat in sredstvo dejanja sta verjetna samo v tem tipu v SPo:
čas-o-pis- [to, kar] piše
2.1.1.2 Imenske zloženke – v SPo je nepolnopomenski glagol, ki se obrazili;
ločimo jih na podlagi pomena jedrnega samostalnika v prilastkovem odvisniku SPo
2.1.1.2.1 Sestavinskolastnostne zloženke
– jedrni samostalnik poimenuje sestavino časa
– so kakovostni ali vrstni pridevniki: bel-o-glav-
– samostalniki: koz-o-glav- (star.)
2.1.1.2.2 Lastnostne zloženke
1. s količinskim prilastkom v SPo – izkazujejo naslednje skladenjskopodstavne pomene:
sestavinski rodilnik: dv-o-četrtin-ski ta, ki je iz dveh četrtin
spremstveni orodnik: dvocilindrski ta, ki je z dvema cilindroma
merni »rodilnik«: petmetrski ta, ki ima (je globok) pet metrov
časovnoprislovni mestnik ali orodnik: enoletni ta, ki je v enem letu
2. z razmernim pridevnikom v SPo:
svojilni (ne s Op -ov/-in): cerkvenopolitičniki je povezan s cerkveno politiko s politiko (od) cerkve ki jo ima cerkev
vrstni: – vrstni predmetni: narodnoobrambni
– namembni: ljudskošolski
– sredstveni: denarnogospodarski
– krajevni, časovni nahajanja: srednjeslovenski, zimskošportni
– modificirani (stopnjevani): nižješolski
– vrstilni (številniki): prvovrstni
2.1.2 Medponske podredne zloženke – Sam1 Sam – 1 / Prid Sam – 1; Sam – 1 (neimenovalniški) =
-
predložni (za) tožilnik (namembnost): kačemalha malha za kače
-
orodnik (spremstvenost): fluorovodik vodik s fluorom
-
predložni (iz) rodilnik (snovnost, sestavinskost): avtokolona kolona iz avtov
-
mestnik (obstajanje, izvornost): Jugoslovan Slovan na jugu
-
rodilnik (slovnični predmet): posojilojemalec jemalec posojila
-
rodilnik (svojilnost): arterioskleroza skleroza (od) arterij
2.2 PRIREDNE ZLOŽENKE
Medponske z eno- ali večmorfemskim obrazilom, ki je nastalo iz vezalnega priredja v SPo – SPo=X1 + X1 + X1 + …: sivo-modro-rdeče-rumen
Medponsko-priponske – medpona je pretvorba priredja, pripona podredja:
balt-o-slovan-ski[ki je povezan z] Balt[i] {in} Slovan[i], []-ski, {}-o-, balt-, -slovan-
3 NAGLAS – naglasno mesto in število naglasov je odvisno od zgradbe SPo;
medponsko-priponske podredne zloženke so naglašene na tistem delu BPo, ki je nastal iz jedra skladenjskopodstavnega prilastkovega odvisnika oz. iz jedra (sam.) besedne zveze v prilastkovem odvisniku
naglas na X2 se pojavi, ko imamo opraviti z izpeljavno (nezložensko) pripono; dvonaglasnost potrjuje še tvorjenost te sestavine:
peskokòp, vrvohôdec, denárnogospodárski
omenjeno pravilo velja tudi za samo medponske zloženke z izrazno samostojnim, samo medponskim obrazilom: severovzhòd
samo medponske zloženke z obrazilom, ki je končniško homonimno, so dvonaglasne: ávtocésta, kínoprojéktor, angóravólna
priredne zloženke imajo toliko naglasov, kolikor je besed v priredni zvezi SPo:
sívo-bélo-móder
Dostları ilə paylaş: |