Tok dohodkov in tok izdatkov

Tok dohodkov in tok izdatkov

• Tok dohodkov in tok izdatkov

• M = P * Y / v

• nominalno povpraševanje po denarju;

• m = Y / v = k * Y

• povpraševanje po realni blagajni

• 1000 1000 1000

• Povpraševanje po denarju (realni blagajni):

• m = f (Y/v, i)

• Dohodek od vezav denarja v banki:

• D = (n-1)/n * i *Y - n * A

• n – število vezav, i –obrestna mera, Y – dohodek (finančna sredstva),

• A- stroški poti v banko

• Optimalno število vezav denarja:

• n =  i * Y/ 2A

J.M. Keynes

• J.M. Keynes

• Vrednost obveznice: V =1/i i - dejanska obrestna mera

• Ve=1/ie ie - pričakovana obrestna mera

• Izguba ali dobiček na kapitalu

• W = (Ve-V)/V = (1/ie-1/i)/(1/i) = i/ie - 1

• Skupen zaslužek obveznice:

• S = W + i = i/ie - 1 + i

• če je S>0, se splača imeti obveznico

• Kritična obrestna mera: ic=1/(1+1/ie)

• Če je i > ic se splača imeti obveznico

• Likvidnostna past, negotovost

• mL = f (Y, i, B)

• dmL/dY>0, dmL/di<0, dmL/dB>0

(1) Uravnavanje količine denarja v obtoku: menjalna enačba

• (1) Uravnavanje količine denarja v obtoku: menjalna enačba

• M*h = p*Y  M =p*Y/h

• politika odprtega trga (odkup in prodaja deviz, državnih vredn. papirjev, drugih vredn. papirjev, izdaja lastnih vred. papirjev)

• kreditiranje bank (likvidnostni in lombardni krediti)

• določanje stopnje obvezne rezerve

• določanje obrestne mere oz.eskontne stopnje

• (2) Skrb za likvidnost bančnega sistema:

• predpisovanje obvezne rezerve

• določanje razmerij med pasivo in aktivo

• kapitalska ustreznost

(3) Kontrola bank in hranilnic: licenca za poslovanje, določanje vrste in obsega poslov, licenca direktorjem bank

• (3) Kontrola bank in hranilnic: licenca za poslovanje, določanje vrste in obsega poslov, licenca direktorjem bank

• (4) Izdaja bankovcev in pošiljanje v obtok kovancev:

• (5) Predpisovanje pravil za jamstvo hranilnih vlog:

• (6) Informacijski sistem: spremljanje finančnih tokov

Denarni agregati (definicija ECB)

• Denarni agregati (definicija ECB)

• M0 – primarni denar (gotovina+depoziti bank pri centralni banki)

• M1 – denar (gotovina + vpogledne vloge, depoziti na vpogled)

• M2 – širši denar (M1 + vloge z ročnostjo do dveh let oziroma vloge na odpoklic do treh mesecev)

• M3 – obveznosti poslovnih bank (M2 + pogodbe o povratnem nakupu, delnice oziroma točke odprtih investicijskih skladov denarnega trga ter dolžniški vrednostni papirji z zapadlostjo do dveh let)

• M0 = G(gotovina) + RR(obvezne rezerve) + ER (neobvezne rezerve)

• M1 = G(gotovina) + DD (vpogledne vloge)

M1/M0=(G+DD)/(G+RR+ER)

• M1/M0=(G+DD)/(G+RR+ER)

• če definiramo g=G/DD, r=RR/DD in e=ER/DD in delimo enačbo z DD dobimo

• M1/M0=(G/DD+DD/DD)/(G/DD+RR/DD+ER/DD)

• M1/M0 = (1+g)/(g+r+e)

• denarni multiplikator

• g –razmerje med gotovino in vpoglednimi vlogami (prebivalstvo)

• r – stopnja obvezne rezerve (BS)

• e – stopnja dodatne rezerve (banke)

• M1 = (1+g)/(g+r+e)*M0

Povezava valut v enoten sistem proti valutam tretjih držav,

• Povezava valut v enoten sistem proti valutam tretjih držav,

• Fiksni medsebojni tečaji valut držav članic ekonomske skupnosti,

• Znotraj ekonomske skupnosti so plačila z valutami držav članic svobodna,

• Ni enotne centralne banke; devizne rezerve niso upravljane enotno,

• Ni mehanizma koordinacije ekonomskih politik članic,

• Posamezna država članica lahko ustvari primanjkljaj znotraj ali izven ekonomske skupnosti.

• Vrste denarnih unij (de facto in sporazmne)

• - domače plačilno sredstvo vezano na tuje, ASH->DEM

• - prevzem tuje cvalute kot plačilnega sredstva, Črna gora €

• - sporazumne denarne unija uporabljajo svoj in tuj denar, Skandinavska

• - uvedba skupne valute poleg te se uporablja še domača začetki €

• - skupna valuta

• Primeri

• - 1865-1870 Latinska evropska denarna unija, obramba bimetalizma, zlato in srebro (Švica, Belgija, Francija, Italija) francosko-nemška vojna 1870-71, Nemčija zlati standard

• - 1873-1924 Skandinavska denarna unija, uporaba valut Danska, Norveška, Švedska

• - Bretton Woods 1944-1971, US$, zamenljivost za zlato, inflacija v šestdesetih, 1971 proglasitev nezamenljivosti US$, divergenca med evropskimi valutami, devalvacije, “kača”, “kača v tunelu”

Centralizacija monetarne politike,

• Centralizacija monetarne politike,

• Enotna centralna banka ali enotno voden sistem centralnih bank članic

• Konvertibilnost valut članic unije,

• Enotno delovanje finančnega trga v državah članicah,

• Integracija trga kapitala,

• Enaka oziroma podobna inflacija,

• Harmonizacija fiskalnih sistemov članic,

• Plačilno bilančna neskladja nadomeščena z neusklajenostmi po regijah,

• Podobna raven gospodarske razvitosti držav članic,

• Dobro razvit sistem transferov sredstev v manj razvite regije in v regije, ki jih nadpovprečno prizadene zunanji šok,

• Prilagoditev ravni plač v članicah enotni ravni plač v uniji,

• Stalna koordinacija vseh ekonomskih politik držav članic.

Večja integriranost trga blaga, storitev in produkcijskih faktorjev.

• Večja integriranost trga blaga, storitev in produkcijskih faktorjev.

• Transparentne in primerljive cene.

• Povečana konkurenca in specializacija.

• Boljša alokacija zmogljivosti.

• Stabilnost cen, obresti in deviznega tečaja do valut tretjih držav.

• Znižani stroški transakcij med valutami in stroški zavarovanja tveganja sprememb deviznega tečaja (hedging).

• Zmanjšane omejitve pri trgovanju ustvarjajo dodatno menjavo.

• Manjše tveganje pri dolgoročnih investicijskih odločitvah.

• Koordinacija ekonomskih politik zmanjšuje tržne distorzije kadar pride do makroekonomskega neravnovesja.

• Zmanjšanje potreb posamezne države po deviznih rezervah. Potrebne so le še za poslovanje s tretjimi državami.

• Ustvarjeni pogoji za dodatno akumulacijo kapitala

Izguba samostojne monetarne in z njo tečajne politike - pomembna v primeru, če imajo države članice različen poslovni cikel.

• Izguba samostojne monetarne in z njo tečajne politike - pomembna v primeru, če imajo države članice različen poslovni cikel.

• Podobnost poslovnega cikla je odvisna od gospodarske povezanosti držav, zlasti njihove medsebojne menjave.

• Manjša produktivnost produkcijskega faktorja v državi članici vodi do njegove nezaposlenosti. Rešitev je v mobilnosti dela in fleksibilnosti plač.

• Kapital priteka v gospodarsko najbolj uspešne regije. Iz gospodarsko manj uspešnih regij kapital odteka. Rešitev je v transferih med uspešnejšimi in manj uspešnimi regijami.

• Država izgubi seigniorage – dohodek od gotovine, po kateri povprašuje tujina. V resnici gre za obliko javnega dolga, ki se lahko nadomesti z drugo obliko tega dolga.

Ali je smiselno odpraviti nacionalno valuto?

• Ali je smiselno odpraviti nacionalno valuto?

• Tečaji – apreciacija in depreciacija

• devalvacija in revalvacija

• Kriteriji za optimalno denarno področje

• mobilnost dela (Mundell)

• diverzifikacija produktov (Kenen)

• odprtost (McKinnon)

• fiskalni transferi

• homogenost preferenc

• solidarnost

• Ali je EU optimalno denarno področje? asimetrični udari in izguba orodja gospodarske politike