V in st p. K. poročajo grški viri o iberskih plemenih na Iberskem polotoku; od kod? Res iz s afrike?

V 6. in 5.st. p.K. poročajo grški viri o iberskih plemenih na Iberskem polotoku; od kod? Res iz S Afrike?

• V 6. in 5.st. p.K. poročajo grški viri o iberskih plemenih na Iberskem polotoku; od kod? Res iz S Afrike?

• Že v 11. st. naj bi Feničani imeli trgovske naselbine v J Španiji-Malaga, Cadiz.-zelo malo verjetno.Verjetneje pa od 5.st. dalje na V obali Iberskega polotoka.

• Zasnova naselij po feničanskem-grškem vzorcu, verjetno tudi pisava, ki je ne znamo razvozlati.

• V 5. in 4.st. prihod keltskih etnij na visoko planoto, pomešajo se med staroselce-Keltiberi.Do 3.st. p.K. brez zunanjih vmešavanj.

• V tem času sta v Z Sredozemlju najmočnejši državi Rim in Kartagina.Obe mestni državi, a z različnim razvojem.

• Kartagina-”Novo mesto”- je bila središče trgovskega imperija , kolonija feničanske metropole Tir, ustanovljena 800 p.K.

• Hiter gospodarski in trgovski vzpon, skupaj z zavezniki Etruščani v bitki pri Alaliji premagali okrog 540 grško konkurenco.

• Kartažanske pomorske odprave 500 p.K.do Kameruna, druga okoli Pirinejskega polotoka do Britanije.

• Kartažanske posesti na Siciliji.

Drugod je bila kartažanska oblast organizirana prek utrdb in trgovskih postojank na Z Sredozemlju.

• Drugod je bila kartažanska oblast organizirana prek utrdb in trgovskih postojank na Z Sredozemlju.

• Pogodbe –premoč na morju.

• Vodstvo države-aristokracija, dva sufeta-sodnika.

• Osrednja institucija:”svet tristotih” iz njih “trideseterica”.

• Sodna oblast in nadzor nad izvajanjem zakonov- “svet štiristotih”.

• Aristokratska-timokratska država, “mešana ustava” ,kot recimo v Šparti ali Rimu.

• Zgledovali so se bolj po kasnejših helenističnih državah kot Grkih.

• Vojska je bila podlaga obstoja države.Poleg Kartažanov-državljanov tudi tujci.

• Odnosi med državo in vojsko niso bili jasno določeni.

• Kartagina je bila po izročilu antičnih avtorjev zelo bogata država.

• Podlaga za bogastvo je bil razvoj na vseh področjih.Iz Španije so pridobivali srebro.

• Okoli l.400 so začeli kovati lasten denar.

• Religija, feničansko kaananska: bog Baal ali Maloh “Kralj”, boginja Tanit, slična sirski Astarte.

• Najbolj vpadljiva značilnost: žrtvovanje ljudi, predvsem otrok, l.310 npr. 300.

• V Kartagini odkritih 20 000 posmrtnih ostankov otrok.

Verjetno razvita književnost, v domačem ali grškem jeziku, a malo znanega in razvozlanega.

• Verjetno razvita književnost, v domačem ali grškem jeziku, a malo znanega in razvozlanega.

• 200 let dobrih zavezniških odnosov z Rimom.

• Odnosi so se poslabšali l.270 okoli vprašanja kampanijskih Mamertinov, vojaških najemnikov oskiškega porekla.

• Zveza Sirakuz s Kartagino proti Rimu.

• VOJNA- ni se ohranil noben kartažanski vir, samo grški in rimski, ki niso naklonjeni Kartažanom.

• Stereotipne slabšalne oznake nasprotnikov: trdosrčni, nasilni in krvoločni, ponižni pred močnejšim, trdi in nepopustljivi do šibkejših.

• Prva vojna se je začela z rimskimi uspehi-263.

• Naslednje leto se Rimljani, ki so bili na morju šibkejši učijo od “grških zaveznikov v J Italiji”.

• Posebnost rimske mornarice-corvi ali vrani.

• 260 velika pomorska zmaga v bitki pri Milah ob S obali Sicilije, zmagoslavni steber na rimskem forumu, v katerem so vgrajeni kljuni kartažanskih ladij.

Zavzetje Korzike 259. Ker Kartažanov niso uspeli pregnati iz Sicilije, so prenesli vojno na kartažansko ozemlje, v Afriko.

• Zavzetje Korzike 259. Ker Kartažanov niso uspeli pregnati iz Sicilije, so prenesli vojno na kartažansko ozemlje, v Afriko.

• Zmaga na morju pri Eknomu.

• Libijci in Numidijci prestopajo na rimsko stran.

• Premirje, a pretežki pogoji za Kartagino.

• Kartažanski poveljnik, najemnik Ksantip.Zmaga, Rim se umakne iz Afrike.

• Pozicijska vojna na Siciliji.

• 247 prevzame poveljstvo kartažanske vojske Hamilkar Barkas.Iniciativa Kartažanov v Z Siciliji.Rim zgradi novo, veliko mornarico, pomorska zmaga 241 pri Egatskih otokih.

• Kartagina-Hamilkar Barkas sklene mir z Rimom, pogoji so hudi.

• Po 24 letih vojne je Rim zmago pospremil s triumfom.

• Zmaga je prinesla velike vojne izgube rimskih državljanov , pa tudi zavezniških vojakov.Največje izgube v ladjevju, predvsem zaradi viharjev-600 bojnih ladij, med njimi veliko penter s po 400 ali več mornarji.

• Več sto tisoč mrtvih ali pogrešanih.Gospodarska škoda se je kazala na kmetijah, zaradi odsotnosti gospodarjev-vojakov, zanemarjanje zemlje.

Z zmago nad Kartažani je Rim postal najmočnejša sila v Z Sredozemlju, velesila enakovredna vodilnima helenističnima državama, ptolemajskemu Egiptu in selevkidski državi v Mali Aziji in na V.

• Z zmago nad Kartažani je Rim postal najmočnejša sila v Z Sredozemlju, velesila enakovredna vodilnima helenističnima državama, ptolemajskemu Egiptu in selevkidski državi v Mali Aziji in na V.

• Poraz Kartagine z Rimom je državo postavil pred težko preizkušnjo.Skoraj finančni zlom in upor najemniških vojakov, ki so ostali brez plačila.

• Upr je bil obvladan po treh letih 238, po –Polibij- komaj predstavljivih okrutnostih iz obeh strani.

• Težave s Sardinijo.Rim je temeljito izkoristil nasprotnikovo šibkost.

•