1
1.
UVOD
Spoznanje, da so zaupni in varni medčloveški odnosi temelj duševnega zdravja, najmočnejši
vir osebnega zadovoljstva, čustvene uravnoteženosti in osebnostne rasti ter najučinkovitejša
zaščita pred stresom, se v zadnjem času vse močneje uveljavlja. Človeka najgloblje
zaznamujejo prav odnosi v primarni družini. Temelj družinskega sistema je pripadnost in
povezanost. Najrazličnejše patologije v odrasli dobi pogosto izvirajo iz ranjene pripadnosti v
primarni družini, katere posledica je pogosto nizek občutek lastne vrednosti in navidezna
samozadostnost, kar je lahko podlaga za razvoj najrazličnejših zasvojenosti.
O zasvojenosti s seksualnostjo ali internetnim seksom se pri nas zelo malo piše, vendar vstopa
v našo družbo na zelo subtilen način. Carnes in drugi (2010) opozarjajo, da se bo v prihodnjih
letih vpliv internetnega seksa samo še okrepil. Družba na področju spolnosti doživlja velike
spremembe in seksualna revolucija v prejšnjem stoletju je pripomogla k zmanjšanju
seksualnega sramu. Želja po svobodnejši seksualnosti se je sprevrgla v svoje nasprotje in
danes na področju spolnosti skoraj ni več omejitev. Živimo v kulturi, ki je vse bolj obsedena s
seksom in industrija spolne zabave izkorišča seksualna vzburjenja v najrazličnejše tržne
namene, kjer ima internet vlogo interaktivnega medija in tržnega pripomočka brez omejitev.
Ustvarja nove načine povezovanja z drugimi in vpliva na postavljanje meja glede seksualnih
aktivnosti na način, da so te postale zelo ohlapne.
Tudi javno mnenje glede seksualnosti je postalo zelo sproščeno. Odsotnost duhovnih vrednot,
v katerih se lahko izrazita iskren odnos in ljubezen, v današnji družbi pogosto nadomeščata
ugodje in zabava; ljudje iščejo na vseh področjih, tudi v odnosih, lahke rešitve in bližnjice.
Zato lahko upravičeno trdimo, da zasvojenost s seksualnim vedenjem na internetu ni zgolj in
samo problem posameznika in njegove psihe ali problem njegovega partnerja in družine,
temveč postaja z vidika odgovornosti vse bolj sociološki problem družbe. Klinične prakse
strokovnjakov, ki se s tovrstno obliko zasvojenosti ukvarjajo, pričajo, da je zasvojenost z
internetnim seksom vse bolj v porastu in s svojo naraščajočo prisotnostjo v družbenem
prostoru vpliva na kakovost duševnega zdravja.
Naša morala, vrednotenje, miselni sistem in tudi naš odnos do seksualnosti so pogosto na
preizkušnji. Posledično vnaša tako stanje zmedo v postavljanju naših lastnih meja in
odločitev. Zavedanja, da vsak od nas lahko najde obliko, ki ga bo pripeljala bližje sebi, kar ga
2
bo varovalo pred stanjem izgube kontrole, ki ga prinaša zasvojensko vedenje, prepojeno z
bolečino, bridkostjo in tudi samouničenjem, se učimo v družinskem sistemu. Razvoj otroka v
družini je pogojen in odvisen od odnosov, ki vladajo v družini. V družini zgradimo svoj
miselni sistem, v katerem se odražajo naša prepričanja, vrednote, dostojanstvo in občutek
lastne vrednosti. Topli in varni odnosi v družini so temelj varne navezanosti v otroštvu, ki je
podlaga za oblikovanje stila navezanosti v odrasli dobi. Pomanjkanje varnosti v odnosu s
starši vodi v razvoj negotove samozavesti, nezaupanje v svet in dvome o lastni vrednosti, kar
so temeljna prepričanja v miselnem svetu zasvojenega. Teorija navezanosti zagovarja stališče,
da je formacija stila navezanosti v otroštvu najpomembnejša glede sposobnosti vzpostavljanja
zdravih odnosov v odrasli dobi. Pridobljena izkušnja vpliva na našo sposobnost
osredotočanja, na zavedanje naših čustev in zmožnost samopomiritve (Erzar in Kompan
Erzar, 2011).
Kompan Erzarjeva (2003, str. 84) trdi, da se »nesigurna navezanost najmočneje pokaže na
področju telesa, spolnosti, spolne vloge in temeljne spolne identitete«. V luči teorije
navezanosti je zasvojenost razumljena kot iskanje nadomestkov za neuresničene odnose, ki jih
v otroštvu ni bilo, kasneje pa jih ta oseba zaradi svoje psihične ranjenosti ni zmožna
vzpostaviti. Zato je primorana zateči se k izbiri vedenja, s katerim se izogiba bližini in
intimnosti. Internetni seks je lahko vedenje, ki zagotavlja občutek varnosti, ki ga v intimnem
odnosu ta oseba ni zmožna vzpostaviti, ne zavedajoč se, da pomeni izbira takega vedenja
vzpostavitev kompleksnega obrambnega mehanizma, ki mu botruje neustrezna afektivna
regulacija (Gostečnik, 2010; 2012).
Teoretična zasnova teorije navezanosti nam v našem raziskovanju predstavlja iztočnico, v
kateri zasledujemo predpostavko, da ne-varna navezanost predstavlja enega izmed vzrokov za
razvoj zasvojenosti z internetnim seksom.
Z magistrsko nalogo želimo preveriti tezo, da sta stil navezanosti v odraslosti in seksualno
vedenje na internetu povezana. Zanima nas, ali obstajajo pomembne razlike v seksualnem
vedenju na internetu med posamezniki z različnimi stili navezanosti v odraslosti.
Pričakujemo, da bo naša raziskava na osnovi teorije in rezultatov nekaterih podobnih tujih
raziskav pokazala, da bodo ne-varno navezani posamezniki izkazovali bolj problematično
seksualno vedenje na internetu oziroma, da bodo dovzetnejši za razvoj zasvojenosti z
internetnim seksom za razliko od tistih, ki so varno navezani.