Zdravje -lepota -moč (potrebna za telesno gibanje, tekanje) bogastvo

Platon
Zakoni

Platon se je veliko ukvarjal z vprašanjem državne ureditve. Proti koncu svojega življenja je spoznal, da so za njegovo idealno državo, ki jo je predstavil v Državi, potrebni idealni državljani le teh pa na svetu žal ni, zato je napisal zasnovo za drugo najboljšo državo v Zakoni.

1. 
   KNJIGA
   

Odločila sem se za predstavitev prve knjige v kateri Platon s pozicije etike in njenih naukov pretresa najpomembnejše ustave. Po njegovem mnenju mora zakonodaja nove države izhajati iz etičnih načel vendar ne sme zanemarjati realnega stanja in zgodovine. Torej je naloga zakonodajalca, da povzame najboljše iz obstoječih ustav in poskuša doseči v novi ustavi največjo možno popolnost.

Pravi tudi: »Nihče ne more postati skrben zakonodajalec, če zakonov za vojno ne izdaja zaradi miru, temveč predpisuje zakone za mir zaradi vojne.« saj se po njegovem mnenju zakoni izdajajo za splošno dobro, ki predstavlja medsebojni mir in slogo. (str.30-628d)
Vrhovni princip Platonove filozofije, kot že vemo, predstavlja ideja dobrega, ki obstaja v svetu idej. Ta vrhovna vrednota je predmet uma, ki dejansko biva in je večna, neminljiva in nenastala. Platon jo povezuje z

etiko, ki je nauk o morali ali pa nauk o tem kaj je pravilno in kaj ne, ker le z idejo dobrega lahko spoznamo kaj je prav. Zato Platon pravi da mora država, ko pride do pravega spoznanja ( ker je ideja dobrega dosegljiva v državi) poučiti kaj je prav, sprejeti nauk, ga postaviti za zakon in po njem urediti notranje življenje in stike z zunanjim svetom.

Če država doseže najvišje dobrine, ji posledično pripadajo tudi nižje dobrine, ki so:-zdravje

-lepota

-moč (potrebna za telesno gibanje, tekanje)

-bogastvo

»Ne tisto slepo temveč ostrovidno, tako ki sledi razumnosti. Kajti ta razumnost je na čelu božjih dobrin, njej sledi trezna duševna naravnanost, na tretjem mestu je pravičnost, zmes prvih dveh in hrabrosti, in na četrtem hrabrost.«

Naprej pravi, da imajo te dobrine(razumnost, duševna naravnanost, pravičnost in hrabrost) prednost pred prvimi (torej pred zdravjem, lepoto, močjo in bogastvom) in jih mora tudi zakonodajalec upoštevati v tem vrstnem redu. Naloga zakonodajalca je tudi, da ljudi opozori, da vsa določila izhajajo iz teh dobrin, znotraj katerih se skrivajo božje dobrine, katerih vodnica je razum. Zato je po Platonu zakon izraz razuma.
Za cilj zakonodaje Platon postavi vrlino (moralno, značajsko pozitivna lastnost), saj zagovarja zakone, ki ne smejo samo zapovedovati in prepovedovati, temveč morajo predvsem poučevati in vzgajati k vrlini. Iz tega je razvidno da poudarja VZGOJO kot pomembno nalogo, ki jo mora izvajati država, kar potrdi z citatom:
» Vzgoja je usmerjena k vrlini, ki že pri dečku vzbuja željo in prizadevanje da postane kar najboljši državljan in se nauči pravično zapovedovati in poslušati.«
Pozna pa še eno vrsto vzgoje, ki zahteva telesno moč in spretnost ter je usmerjena dobičku, ne zahteva razuma in pravičnosti, zato je po Platonu nevredna naziva izobrazba.
Pijančevanje in vzgoja

Zanimiv je njegov pogled na pijančevanje, ki je po njegovem mnenju pomemben del VZGOJE. To vam bom poskušala razložiti za zaključek.

Poznamo dve vrsti straha:-zlo

-sramežljivost( strah se za svoj dobri glas, če

ne govorimo lepo-bojazljivost)

Slednjo bi zakonodajalec moral spoštovati, ker je v nasprotju s nesramnostjo, ki prinaša zlo za posameznika in državo.

Sramežljivost pred prijatelji in neustrašnost oz. hrabrost pred sovražniki sta pomembni vrlini, ki ju moramo krepiti. Na tem mestu nastopi vino. Vino nam okrepi čustva, izbriše spomin, misli in mnenje, kar pomeni da izgubimo oblast nad seboj in se vrnemo v duševno stanje, ko smo bili otroci. Sramežljivost krepimo na ta način, da se napijemo in se trudimo da bi izgubili čim manj sramežljivosti, da smo čim manj drzni in da poskušamo govoriti čim lepše.

Snov nasprotna vinu ne obstaja, torej snov ki bi krepila neustrašnost, s tem da bi tudi najhrabrejše prestrašila. Po njegovem mnenju je boljše da ne obstaja ker je preizkušanje človeške surove narave nevarno medtem , ko vino poudari vedro stran ljudi in je v mejah normale boljše in cenejše kakor bi bilo drugo sredstvo.

....................................................................................................

Razlika med Državo in Zakoni:
Namesto filozofov bi v tej državi vladali najrazsodnejši in najboljši ljudje po pisanih zakonih, ki bi nastajali sproti po potrebah, kar izrazi s citatom, v četrti knjigi (709a):
»Hotel sem reči, da pravzaprav noben človek ni v ničemur zakonodajalec, temveč da različna naključja in usode, ki nas v tej ali oni obliki zadevajo, odločno posegajo v zakonsko usmerjanje stvari. Kajti državne ureditve uniči in zakone spremeni ali vojna s svojim nasiljem, ali stiska, nastala zaradi hude revščine. Pogosto prihaja do novosti tudi pod pritiskom bolezni, če izbruhnejo epidemije i druge dolga leta trajajoče nesreče. Kdor vse to v naprej vidi, pride do sodbe ki sem jo pravkar izrekel, namreč da noben smrtnik ni v ničemer zakonodajalec, temveč da je vse odvisno od usode....«
V Zakonih Platon poudarja tudi vlogo religije, saj je zanj Bog merilo vseh stvari, kar je razvidno iz citata prav tako v četrti knjigi (716):
»...bog, ki ima v svojih rokah, kakor pravi znani stari rek,začetek, konec in sredino vsega, kar obstaja...Njegova večna spremljevalka je pravičnost, ki strogo kaznuje tiste, ki ne poslušajo božjega zakona.«
Delitev državljanov na tri stanove in odprava zasebne lastnine in družine v Zakonih zamenjata, razdelitev zemlje na 5040 obdelovalnih zemljišč in skrben nadzor nad družinskim življenjem. Prav tako temelj družbene ureditve ni več znanstvena etika z naukom o idejah, temveč prirojeno ali privzgojeno nagnjenje k dobremu.


Četrta knjiga:
Odločila sem se za predstavitev četrte knjige v kateri Platon predstavi novo državo. Na začetku nam predstavi kraj in prebivalce, nato pa različne oblike držav, ki se močno ločijo od nove države , čeprav ima z nekaterimi od njih tudi nekaj stičišč.
Kraj mora biti po njegovem mnenju oddaljen od morja, kar potrdi s citatom (705a):

« Bližina morja ima namreč vsak dan svoje mikavnosti, vendar je ta soseščina v resnici slana in grenka. Morje pospešuje trgovino na debelo in pridobivanje denarja s kupčijami na drobno, v dušah ljudi ustvarjata nagnjenje za goljufivo in nezanesljivo mišljenje, v mesto pa vsaja duha nezvestobe in sovraštva do samega sebe in do drugih ljudi.«

Zato je gorati svet bolj primeren, saj ne dovoljuje velike proizvodnje in s tem tudi izvoza ne, saj meni da izvoz povečuje pritok bogastva v mesto, ki samo škoduje.
Prebivalci (708b,c)

» ...novi meščani morajo biti pripadniki enega plemena, ki se iz samo ene pokrajine odselijo, kot prijatelji od prijateljev, zaradi prostorske i druge podobne stiske....Pripadnost istemu plemenu, istemu jeziku in istim zakonom ljudi prijateljsko povezuje, zlasti še ker so jim skupni tudi verski obredi in daritve.«

Naprej pojasnjuje, da je včasih mogoče boljše izbrati mešano »pleme«,ki je prej pripravljeno sprejeti nove zakone kakor tisti, ki pripadajo istemu plemenu, saj se oni težje odpovejo staremu zakonu. Zato pa je treba več truda in časa pri mešanem plemenu, da postane kot pravi Platon »eno srce in ena duša«.
Zakon (706)

Zagovarja zakone, ki ne smejo samo zapovedovati in prepovedovati, temveč morajo predvsem poučevati in vzgajati k vrlini. Za to so najprimernejše splošne etične in verske resnice, za začetek. Kasneje bi ti zakoni urejali družinsko in socialno življenje državljanov od njihovega rojstva do njihove smrti.

»...po mojem mnenju lahko velja za pravilen samo tisti zakon, ki ostro kakor dober lokostrelec meri samo na tisto, kar je v stalnem spremstvu večne lepote,ki pušča venomer vse drugo, najsi bo to bogastvo ali kaj drugega temu podobnega in od vrline ločenega.«