Celinska grčija



Yüklə 47,78 Kb.
tarix15.03.2018
ölçüsü47,78 Kb.
#31723

GRKI




CELINSKA GRČIJA


  • SEVER: Epir, Tesalija (Olimp)

  • PREHOD: Termopile

  • SREDNJI DEL: Atika (Atene), Beočija (Tebe), Delfi

Pitijski odgovori – odgovori, ki si jih lahko različno razlagaš

  • PREHOD: Korintska ožina

OTOČJE


  • KIKLADI: Delos, Paros, Maksos

  • SPORADI

  • LESBOS, HIOS, SAMOS, RHODOS

  • EVBEJA

  • KRETA

MALA AZIJA – JONIJA


  • Troja

  • Efez

  • Hilet

NARAVNA BOGASTVA


  • zelo malo naravnih bogastev

  • rudniki srebra

  • iz Cipra uvažajo kovine (kositer, srebro)

  • marmor z otoka Hios

IME: Grki – Heleni


Grki sami sebe imenujejo Heleni, deželo pa Hilada. Grki dobijo ime tako, da jih Rimljani poimenujejo Gralci, deželo pa Graecija.

MIKENE





  • Prvotni naseljenci so bili Ahajci.

  • Mikenska kultura traja skupaj s Kreto od 1700 – 1150 BC. V Mikenah je kraljeva palača na sredi s trdnjavo in obzidjem. Mesta so politična, upravna, verska in gospodarska središča.

  • Nekropole so jaškasti grobovi (v prevodu pomeni mesto mrtvih). V Mikenah je stroga vojaška kultura. Tu je zelo natančno razslojena družba:

  • Kralj (vrhovni poveljnik) z družino

  • Visoko plemstvo

  • Vojaški poveljniki

  • Dostojanstveniki

  • Vojaki

  • Veleposestniki

  • Obrtniki

  • Sužnji


Glavne vrline so:

  • boj

  • junaštvo

  • plen

  • zmaga

Višek države je ko propade Kreta. To je okoli leta 1450 BC. Osvojijo Kreto in prevzamejo trgovino (Sicilija, južna Italija, Ciper, Egipt, Bližnji vzhod). Vladajo okoli 500 let.

Propadejo okoli 12. stol. BC, ko vdrejo Dorci. Začne se temno obdobje (12. – 8. stol BC). Arheološki ostanki so:


  • kiklopski zidovi

  • ostanki utrdb

  • levja vrata

  • Atrejeva zakladnica (vhod v hrib; Atrej je bil eden od kraljev)

  • Nekropole

  • zlate maske

  • orožje

Uporabljajo linearno B pisavo, ki je tudi najstarejša grška pisava. Vsebuje 48 znakov in je razbrana. Besedila se nanašajo le na gospodarske zadeve. Ni nobenih zapisov o mikenski politični ureditvi.

Znani kralji spadajo v dinastijo Atrid: kralj Atrij. Njegov sin je bil Agamemnon, ki je bil poveljnik Ahajcev pred Trojo.

NASELITEV GRŠKIH PLEMEN

Pri Grkih so bili razdeljeni na plemena:



  • Ahajci

  • Dorci

  • Jonci

  • Eolci

Ta plemena so prišla v Grčijo v 2. tisoč. BC. Končna naselitev poteka okoli leta 1300BC. Na severu so bili Eolci, potem pridejo še Ahajci, ki so jih premagali Dorci. Na sredini so Jonci, na jugu pa Dorci.

Najbolj značilna jonska polis so Atene, dorska polis pa Sparta.

Organizacija družbe v času selitve: rodovna plemenska ureditev. Osnovna enota je rod ali gens, ki šteje 100 ljudi. Rod se veže v bratstvo ali fratrijo, bratstvo pa v filo (4-6 bratstev). V grškem svetu je bilo 9 fil. Ko je prišlo do premoženjske diferenciacija se družba razdeli na več slojev:



  • ARISTOI (plemstvo; v prevodu pomeni plemeniti)

  • DEMOS (trgovci, obrtniki, svobodni kmetje  svobodni ljudje)

  • TETI (svobodno prebivalstvo brez premoženja)

  • DOULOI (sužnji)




  • METEKI (tujci)

  • IDIOTA (duševni bolniki)



POLIS

Polis je mestna država v Grčiji. Polis je za Grka domovina.



Odločanje v polis


Zberejo se svobodni meščani nad 20 let in debatirajo – debati. Debata oz. diskusija je zagovarjanje svojih stališč. Nato glasujejo v ljudski skupščini. To velja za demokratično polis. Zelo pomembna je izobrazba in dobra šola. Svojo izobraženost so kazali tako, da so na glas govorili Homerjeve epe.
  • ARISTOKRACIJA


Namesto kralja se vse bolj uveljavlja plemstvo, ki si sčasoma prisvojijo politično oblast. To je najbogatejši sloj. Tudi kralj prihaja iz plemstva.
  • KRALJEVINA


Vlada kralj – monarh. Skoraj vedno se oblast deduje. V grškem svetu se kralj imenuje bazileus. Gre za dogovorno oblast.
  • OLIGARHIJA


Manjšina vlada nad večino
  • TIRANIJA


Vlada samo en človek brez ustave. V grškem svetu je tiranija cenjena. Prvi grški tiran je bil Pezijsteron.
  • DEMOKRACIJA


To je vladavina večine nad manjšino. Ta demokracija je v Grčiji sužnjelastniška demokracija. Odloča od 20% – 30% ljudi. Ne odločajo ženske, sužnji, tujci in osvobojenci.

Skupne značilnosti


Grške polis vežejo:

  • navdušenost Homerjevih epov

  • grški jezik

  • pisava

  • vrhovna božanstva (Zeus, Hera)

  • olimpijske igre

  • Delfi (preročišče)

  • Kolonizacija

  • vojaške zveze proti sovražniku


Ločijo se po:

  • velikosti

  • državnopolitični ureditvi

  • različnem denarnem sistemu

  • krajevnem narečju

  • lokalnih božanstvih

  • praznikih

  • sistemu mer in uteži



VELIKA GRŠKA KOLONIZACIJA

Kolonizacija je preseljevanje ljudi izven svoje domovine



  • čas: 8-6 stol. BC

  • drugi val izseljevanja

  • številne kolonije

  • sovražniki omejujejo naseljevanje Grkov; to so Etruščani in Feničani.

Ljudje odhajajo zaradi:



  • gospodarskih razlogov (naraščanje prebivalstva, premalo zemlje)

  • političnih razlogov (izselitev političnih nasprotnikov, izgon)

  • trgovskih razlogov (trgovski stiki)

  • socialnih razlogov (lakota, revščina, prezadolženost)

  • avanturističnih razlogov (zelo malo)



Nastanek kolonije


Polis se odloči, da tudi drugje ustanovijo polis. Najprej gredo po nasvet v Delfe, kjer jim prerokujejo. Nato določijo vodjo odprave, ki je zelo ugledna oseba. Iz matične polis vzamejo zemljo, orodje, seme, vedeževalca (kosti) in ogenj. Na novi zemlji vedeževalec prerokuje. Nato z žrebom delijo zemljo. Kjer žrebajo postavijo ognjišče na domačo zemljo in prižgejo ogenj. Domačini se niso upirali, saj so bili Grki bolj razviti in je bilo to dobro za trgovino. Potem pošljejo po ženske.

Posledice kolonizacije


  • posledica je trgovski stik s Sredozemljem

  • širi se grška vera, pisava, grški jezik in denarno gospodarstvo

  • razvijejo obrt: lončarstvo

  • širi se mestni način življenja (polis)

  • kamor gredo gradijo templje in svetišča

  • Grke loči od barbarov jezik, bogovi, običaji; to pospešuje narodno zavest



SPARTA

Sparta je glavno mesto Lakonije. Spartanci imajo najkrajše zakone in so zelo kruti. Spartanci so dobili sužnje od sosedov – Misenija. V Sparti živijo Dorci. Imajo rudnik železa, zato kasneje tudi železen denar.


Spartanska družba


  • Spartiati

  • Periojki

  • Heloti

Družina ima reprodukcijsko vlogo (razmnoževanje). Ko je bil otrok star so ga vzeli družini in ga dali v gimnazijo. Strogi spartanski vzgoji se reče agoge. Dečki so se šolali od 7-12 leta. Šibke otroke ob rojstvu ubijejo, prav tako deklice, če se jih rodi preveč. Na ta način so umetno vzdrževali populacijo prebivalstva.


Vrline Spartatov:


  • moč

  • pogum

  • bojevitost

  • vojna

Bili so vojaki od 20-40 leta. Nato so veterani.

Sloji prebivalstva

Spartiati


  • so najvišji sloj, polnopravni državljani; potomci Dorcev

  • imajo vse osebne in politične pravice

  • pri njih velja enakost in enakopravnost

  • imajo prvovrstno orožje

  • čeprav so plemiči niso bogati

  • imajo borne hiše

Periojski


  • so vmesni sloj

  • so svobodni, a nimajo političnih pravic

  • so poljedelci, trgovci, obrtniki

  • plačujejo davke

  • v primeru vojne so lahko pomožne vojaške čete

  • smejo se poročati le znotraj sloja

  • živijo v večjem blagostanju kot Spartiati

Heloti


  • so sužnji

  • so potomci starega prebivalstva Lakonije

  • obdelujejo zemljo Spartiatov in svojo (oddajajo del pridelka)

  • so v težkem položaju, ker jih je veliko

  • ves čas jih ustrahujejo, a se ne upirajo



Funkcije oblastnih organov

Dva kralja


  • poveljnika vojske (se izmenjujeta)

  • vodita verske obrede

  • odločata v pravnih sporih


Geruzija (svet starešin)


  • je zakonodajno telo

  • sodi tudi kraljem

  • varuje ustavo (ima 30 članov)

Apella (ljudska skupščina)


  • sem spadajo vsi polnopravni državljani na 20 let (moški)

  • verjamejo Geruziji

  • sestajajo se enkrat mesečno

Eforat (nadzorni svet)


  • vsebuje 5 članov

  • je nadzorni organ (nadzoruje tudi kralja)

  • mandat traja eno leto

  • imajo veliko moč

  • član mora biti star 30 let



Organizacija vojske


Falanga je strnjena vrsta vojakov, ki stojijo tesno drug zraven drugega. Če v vrsti nastane vrzel se falanga razbije. Zraven stoji konjenica. Hoplit je tesno oborožen pešec.

Opis življenja


Dečki so od 7 leta odvzeti družini. S 14 leti so mladci (eirenes), Ko dopolnijo 20 let so polnopravni državljani. Vloga ženske je majhna.

Temne poteze v 6. stol BC


  • imajo kulturno osamitev Sparte

  • vedno opravljajo izgon tujcev in imajo železni denar

  • Kriptija je bila skrivna organizacija, ki je ponoči ubijala Helote ali pa izvajala napade na vas. Njihov namen je ustrahovanje Helotov.

  • edina umetnost je vojskovanje

Peloponeška zveza


  • nastane okoli 550 BC

  • je nekakšna vojaška zveza

  • vrhovno poveljstvo nad vojsko ima Sparta



ATENE

Atene so ime dobile po boginji Ateni, ki je boginja modrosti in zaščitnica pametnega vojskovanja. Atene so jonska polis.

V 7. stol. BC dobijo prvi zakonik, ki ga napiše Drakon. Ima zelo stroge zakone. Ta zakonik je zelo napreden, saj ne pozna krvnega maščevanja in loči uboj in umor (naklepen).

Atenci imajo 5 državnih ureditev.



Solonove reforme


  1. Uvede enotne mere uteži in enoten denar (srebrniki).

  2. Izruje zadolžne kamne in osvobodi zadolžene kmete.

  3. Uvede splošno amnestijo (pomilostitev); tudi Grki imajo ureditev, nimajo amnestije za morilce in izdajalce.

  4. Prepove razkošje.

  5. Uvede določbo, da lahko vsak toži vsakega na sodišču.

  6. Pospešuje obrt in izda določbo, da otroci niso dolžni preživljati svojih staršev na stara leta, če jih ti niso šolali.



Klistenove reforme


  1. Omejil je mučenje (tortura).

  2. Uvede nov način smrtne kazni (humana smrt), in sicer, obsojenec je moral popiti čašo strupa.

  3. Uvedel je ostrakizem (črepinjska sodba). Ta sodba je varovala pred tiranijo. Če je neki človek dobil več kot 6000 glasov je bil za 10 let izgnan, vendar mu niso zaplenili premoženja.



Družbena struktura


  • PLEMSTVO: aristokracija  Eupatridi

  • SREDNJI SLOJ: trgovci, ki so predvsem bogateli z oljarstvom in keramiko.

  • MALI KMETJE, MALI OBRTNIKI, MALI TRGOVCI

  • SUŽNJI



Olimpijske igre


Prve olimpijske igre so bile leta 776 BC v Olimpiji. Poznali so tek z orožjem ali brez. Sprva so tekli nagi. Druga disciplina je bil skok v daljino z mesta. Potem so tekmovali tudi v rokoborbi (pankrationu). Zadnja disciplina je met kopja. Igre potekajo vsaka 4 leta. Po legendi naj bi olimpijske igre priredil Heraklej – Avgijev hlev. Antičnih olimpijskih iger je bilo 293 in za vse poznamo zmagovalce. Ti so bili zapisani v knjigo Atleta. Bili so oproščeni davkov, imeli so zastonj hrano in dobili so mesto v gledališču.

PERZIJA

Srce Perzije je današnji Iran. Prva velika svetovna država so od 6. - 5. stol. BC. Obseg: Od Egipta na Z do Inda na V. Odnos do podrejenih ljudstev:



  • Perzijcem plačujejo davke

  • lahko ohranijo jezik in običaje,

  • ahko sodelujejo v vojski (vendar ne kot vojaški poveljniki).

Veliki vladarji


To je Kir veliki (Kuruš) in je ustanovitelj države. Pride do Male Azije. Drugi se imenuje Kambiz. Pravijo mu 'okrutni norec'. Zadnji je Darej Veliki (Darejavauš), sam si da naziv 'kralj kraljev'. Je sposoben vojskovodja in diplomat. Uredi hierarhično urejen birokratski aparat, kuje zlat denar – dareikos. Darej uspešno pobira davke, saj ima po celi državi urejen nadzor. Rečejo jim kraljevi zaupniki, 'oči in ušesa'. Ima osebno stražo 10 000 nesmrtnih. To so telesni stražarji, ki varujejo kralja in so le najboljši vojaki. Darej je pogosto upodobljen v sfingi.

Stiki med Perzijci in Grki


Prvi stik se zgodi 6.stol.BC. Do tedaj Perzija zasede Egipt, območje grških polis na obali Male Azije. Nimajo prijateljskih stikov. Grke moti to, da se Perzijci pred kralja vržejo in mu poljubljajo noge – proskineza. To je kasneje zahteval tudi Aleksander Veliki.

Jonski upor


Prvi spor med Grki in Perzijci se zgodi leta 500 BC, ko se upre mesto Milet. Grki ne odreagirajo kaj preveč. Grki so poslali Miletu 20 ladij. 494 BC Perzijci zatrejo upor, Milet porušijo, moške ubijejo, otroke in ženske pa zasužnjijo. Dogodek je uvod za napad Perzije nad Grčijo. Preden se začne vojna pošljejo v Grčijo glasnike. Ker ni bilo glasnikov nazaj se je začela vojna.

Grško Perzijske vojne


Prvi spopad se začne na Maratonskem polju 490 BC. Perzijci pošljejo 50 000 vojakov. Bojujejo se Atenci in Platajci pod vodstvom Miltiada (11 000 Atencev). Zmagali so Grki, Perzijci so se umaknili (20000 vojakov). Grki so zmagali, ker so dobro poznali področje, kjer so se borili, pa tudi zaradi dobre taktike. Padlo je 30 000 Perzijcev. Phidipides je tekel 2 dni iz Maratona v Atene. Ko je prispel na cilj je umrl. Darej je takoj ukazal drugo vojno, vendar je ni dočakal, ker je prej umrl. Njegov sin Kserkis je po desetletnih pripravah to vojno tudi začel. Vdrl je čez Helespont. Ta bitka se je zgodila leta 450 BC v Termopilah. V Atenah zato nastaneta dve stranki:

  • pomorska stranka  Temistokles

  • kopenska stranka  Aristid

Šli so po nasvet v Delfe. Sodeč po odgovoru so začeli takoj graditi ladje. Zgradili so približno 180 ladij. So najmočnejša pomorska sila v Grčiji. Grki so imeli tako okoli 300 ladij.

Ožina Termopile omogoča uspešno obrambo številnim šibkejšim Grkom. Bitka traja 2 dni brez uspeha. Grk Efialt izda Perzijcem obhodno pot in Perzijci pridejo Grkom za hrbet, jih obkolijo. Leonidas, Spartanski kralj ukaže umik vojske, sam pa s 300 Spartiati in 700 Tespijci brani sotesko do zadnjega moža.

Perzijci vdrejo v Atiko in zažgejo Atene – prvi beg Atencev.

Odločilna bitka se zgodi pri Salamini leta 480 BC – pomorska bitka. Temistokles zvabi perzijsko ladjevje v ožino pri otoku Salamina. Grki so imeli 300 trier (majhne ladje, okretne, gibljive), Perzijci pa 100 barkač. Perzijsko ladjevje je delno poškodovano zaradi viharja. Sestavljajo jih velike in nerodne ladje, ki jih težko manevrirajo. Grške ladje so kratke in okretne. Grki poznajo teren. Bitka traja 12 ur in Grki tudi zmagajo.

Zadnja bitka je bila v Platajah leta 479 BC. Zmagajo Grki, Perzijska vojska pobegne.

Vzroki za zmago Grkov


  • grška vojska je homogena, dobro opremljena (za 30cm daljše sulice)

  • poznavanje ozemlja in terena bojevanja

  • psihološka prednost: Grki se borijo za svojo svobodo, za svoj politični red

  • boljše poveljevanje, boljše tehnično znanje



ZLATA DOBA ATEN

Atenci so ustanovili posebno zvezo  Atiško-Deltska zveza leta 477 BC (5.stol. BC). Imajo nalogo, da se vedno borijo proti Perziji, v resnici tudi proti Sparti. To zvezo sestavljajo demokratične polis. Skupna zakladnica je na otoku Delos. Financiranje: prispevki držav in ladje. Vrhovno poveljstvo imajo Atene. Delos je znan tudi po tržišči sužnjev. Na pobudo Aten prenesejo zakladnico v Atene. To mesto začne jemati denar iz zakladnice. Imajo popoln nadzor in izkoriščajo.


Temelji demokracije


Demokracijo omogočijo finančna sredstva, ki so jih Atene z zlorabami dobile iz zakladnice Atiško-Deltske zveze. Razcvet demokracije omogočajo tudi sužnji, ki delajo, ko se meščani ukvarjajo s politiko.

Značilnosti


Političnega življenja se udeležujejo mestni ljudje, podeželje ne. Politične pravice ima le okoli 20% - 30% ljudi. Odločajo sposobnosti, ne izvor.

Periklej (495 BC – 429 BC)


Periklej je bil zaslužen za zlato dobo Aten. Bil je plemiškega izvora. Nekajkrat so ga izvolili za stratega (vojaškega poveljnika). Vpelje demokracijo v Atene. Napove peloponeško vojno že 6 do 7 let prej. Veljal je za lepega moškega in dobrega govornika. Bil je na oblasti do svoje smrti, ko umre za kugo.

PELOPONEŠKA VOJNA




Vzrok


Vzrok za peloponeško vojno so bili notranja in zunanja politična nasprotja med Atenami in Sparto. Vzrok je nekaj, kar nastaja več let.

Atene


Imeli so sužnjelastniško demokracijo. Ustanovljena je bila Deltsko-Atiška zveza.

Povod


Spor med aristokrati in demokrati, ki preraste v spor med Korkyro in Korintom. Drugi povod: Atene prepovejo Sparti trgovati v pristanišču Megari.

Sparta


Imeli so aristokratsko ureditev, razvito kmetijstvo. Bili so nesporna kopenska sila (40 000 dobro izurjenih vojakov). Bili so vodja peloponeške zveze. Leta 465 BC je Sparto prizadel potres. Tako je bilo uničeno središče.

Povod za vojno je bil spor med aristokrati in demokrati v Epidamnusu. To je preraslo v spor med Korkyro in Korintom. Na stran Korkyre so se postavile Atene, na stran Korinta pa Sparta. Atene prepovejo Sparti trgovati v Megari. S tem se je začela peloponeška vojna.

Vojno delimo v tri faze:

  1. Arhidamova vojna (431 – 421 BC)


Spartanci napadejo Atiko, Atenci spartansko obalo  neodločen izid. V Atenah je iz Male Azije izbruhnila kuga. V takih razmerah je umrl tudi Periklej. Nikij je bil poslanec. Status Quo pomeni ohranitev obstoječega stanja (premirje). Nikijeva mirovna pogodba je predvidevala 50 let miru, vendar je mir trajal je 6 let. Alkibiad je bil na čelu Atenske odprave, ki so napadle Sicilijo. Atenci so se skrili za obzidje, vendar jih vseeno napade kuga.
  1. Atenska ekspidicija na Sicilijo (415 – 413 BC)


Razlogi: Atene hočejo trgovati s Sicilijo, povečati dohodke, okrepiti mornarico in dokončno obračunati s Sparto, Sirakuzami in Spartanci (Alkibad). Premagajo Atence: katastrofa. Alkibad je bil izdajalec in se je celo povezal s Perzijo.
  1. Dekelejska in Jonska vojska (414 – 404 BC)


Spartanci (Lizander) uničijo atensko ladjevje pri Aigospotamih s pomočjo Perzijcev. Atene so se predale in sprejele zelo hude mirovne pogoje:

  • razpust Deltsko-Atiške pomorske zveze in vključitev v peloponeško zvezo

  • izročitev vseh bojnih in trgovskih ladij

  • rušenje Dolgega zidu

  • izguba zunanjih posesti

  • vojna odškodnina in uvedba aligarhije



Posledice


Vname se boj med Atenami in Sparto za prevlado. To izkoristi Perzija, ki ponovno dobi nadzor nad grškimi mesti v Mali Aziji. Atenci ustanovijo drugo pomorsko zvezo. Proti Sparti deluje zveza beocijskih mest pod vodstvom Teb (demokrati): tebanska hegemonija (nadvlada) v 4. stol. BC za 10 let. Peloponeška zveza propade. Na severu se poraja nova sila Makedonija.
Sparta je bila nesporna kopenska sila, Atene pa pomorska sila. Peloponeška vojna je trajala 27 let.

MAKEDONIJA

Glavno mesto je Pella. Na oblast pride Filip II. Makedonski, ki je bil dober vojskovodja in ni imel finančnih težav, zato je dobro opremil vojsko. Imajo enako taktiko kot Grki (falanga), le da so kopja dolga 7 m. Ta dolga kopja imenujemo sarisa. Filip je želel širiti svojo državo. Zavzame Trakijo, Tesalijo, hoče priti tudi do Aten. Atenci ustanovijo dve stranki:



Na čelu protimakedonske stranke je bil retorik Demosten, vendar je jecljal in imel ženski glas. Demosten je bil zelo oster do Filipa in je imel govore proti njemu – filipika (oster, polemičen govor). Zmaga protimakedonska stranka in pride do vojne leta 338 BC med Grki in Makedonci.




Yüklə 47,78 Kb.

Dostları ilə paylaş:




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə