Doktrinarna stališČA

Zadnji popravki: 10.10.2002

Diagnostično terapevtski povzetki nevroloških motenj in bolezni
»Slovenska nevrološka doktrina«
Uredniki: Prof.dr. David B Vodušek, dr. med.

Asist. dr. Simon Podnar, dr. med.

Asist. mag. Uroš Rot, dr. med.

Ljubljana, 25.1. 2001*

Maj 2003

* Pri posameznih prispevkih so navedeni datumi zadnjega preverjanja oziroma popravka .

KAZALO

4. Pomembnejši nevrološki simptomi in znaki

5. Ataksija

9. Omotica

13. Vrtoglavica

18. Glavobol in obrazna bolečina

19. Glavobol v rafalih

22. Glavobol tenzijskega tipa (GTT)

26. Migrena

33. Nevralgija trigeminusa

36. Demence in encefalopatije

37. Alzheimerjeva bolezen

41. Demenca

46. Wernickejeva encefalopatija

49. Prenosljive spongiformne encefalopatije
56. Ekstrapiramidne bolezni

57. Distonična reakcija (zaradi zdravil)

60. Huntingtonova bolezen (HB)

66. Kombinirani glasovni in multipli motorični tiki (de la Tourette)

69. Maligni nevroleptični sindrom (MNS)

72. Parkinsonova bolezen (PB)

78. Sindrom nemirnih nog (SNN)

81. Laboratorijski pregled krvi na akantocite

82. Epilepsije in motnje zavesti

83. Epileptični napadi in epilepsije

90. Epileptični status

97. Sinkopa

102. Mišične bolezni ter bolezni in okvare perifernega živčevja

103. Akutni demielinizacijski poliradikulonevritis – Guillain-Barrejev sindrom (GBS)

108. Kronični poliradikulonevritis (KP)

111. Amiotrofična lateralna skleroza

118. Hipokalemična periodična paraliza

124. Miastenija gravis (MS)

130 Mišična distrofija

136. Okvara III. možganskega živca (okulomotoriusa)

140. Okvara VII. možganskega (obraznega) živca
146. Motnje budnosti in spanja

147. Narkolepsija

151. Nespečnost

155. Multipla skleroza in imunske bolezni CŽS

156. Multipla skleroza (MS)
164. Možganskožilne bolezni

165. Možganska kap

166. Smernice antiagregacijskega zdravljenja možganskožilnih bolezni

170. Smernice antitrombotičnega zdravljenja možganskožilnih bolezni

Pomembnejši nevrološki simptomi in znaki

ATAKSIJA

OPIS

Ataksija je motnja koordinacije, katere vzrok je disfunkcija malih možgan ali proprioceptivnega sistema.

KLINIČNI ZNAKI IN SIMPTOMI
Klinični znaki:

• 
  Motnja koordinacije gibov:
  

dizmetrija, disdiadohokineza, fenomen odbijanja

• 
  Motnja hoje in drže:
  

Hoja je širokotirna, bolnika zanaša v vse smeri. Pri okvari polobel malih možgan

bolnik pada na stran okvare, ni zmožen tandemske hoje, hoja se ne poslabša

pri zaprtih očeh kot pri okvari proprioceptivnih občutkov.

• 
  Govor:
  

eksploziven, zabrisan, sakadiran

• 
  Sprememba mišičnega tonusa
  
• 
  Intencijski tremor
  
• 
  Motenja očesnih gibov:
  

dizmetrija, nistagmus, upočasnjeni sledilni gibi.
Klinični znaki in simptomi glede na mesto lezije
Čelni reženj:

• 
  širokotirna hoja
  
• 
  tendenca padanja nazaj
  
• 
  primitivni refleksi
  
• 
  inkontinenca seča
  
• 
  upočasnjenost mišlenja
  
• 
  glavobol
  
• 
  kognitivne motnje
  

Subkortikalno:

• 
  emocionalna labilnost
  
• 
  demenca
  
• 
  dizartrija
  
• 
  živahni miotatični refleksi
  

Možgansko deblo:

• 
  motorični in senzorični znaki
  
• 
  internuklearna oftalmoplegija
  
• 
  nistagmus
  
• 
  dizartrija
  

Mali možgani:

• 
  ataksija trupa in hoje
  
• 
  motena koordinacija gibov
  

• 
  nistagmus
  
• 
  hipotonija.
  
• 
  zatilni glavobol
  
• 
  motnja očesnih gibov
  

Zadnjih stebrički hrbtenjače:

• 
  pozitivni Romberg znak
  
• 
  bolečina v vratu in rokah
  
• 
  Babinski znak
  
• 
  izguba občutka za položaj sklepov in vibracijo
  

Periferna nevropatija:

• 
  ugasli miotatični refleksi
  
• 
  zmanjšana groba mišična moč
  

VZROKI
Akutni:

• 
  žilne bolezni:
  

krvavitev ( povišan krvni pritisk, žilna malformacija, tumor)

ishemija

tranzitorna ishemična ataka

bazilarna oblika migrene

žilna malformacija

• 
  infekcije:
  

meningitis

cerebritis

absces

• 
  inflamatorni vzroki
  

postinfekcijski sindrom

• 
  tumorji
  
• 
  poškodba
  

subduralni hematom v zadnji kotanji

• 
  metabolni vzroki:
  

hiponatriemija

hipotioridoza

• 
  zdravila in toksini:
  

alkohol

litij

barbiturati

fenitoin

karbamazepin

Subakutni:

• 
  infekcije:
  

tuberkuloza

cisticerkoza

borelioza

absces

AIDS

• 
  inflamatorni:
  

multipla skleroza

Miller-Fisher sindrom

• 
  paraneoplastični sindrom
  
• 
  tumorji:
  

gliomi

metastaze

limfom

• 
  strupi:
  

živo srebro

toulen

• 
  drugo:
  

cervikalna spondiloza

siringomielija

Creutzfeld Jacobova bolezen
Kronični:

• 
  razvojne anomalije:
  

Chiari malformacija

Dandy-Walker sindrom

aplazija malih možgan.

• 
  prirojene ataksije:
  

Friedreich ataksija

Ataksija-telangiektazija

Hartnup-ova bolezan

Niemann-Pick-ova bolezen...

DIAGNOZA
Obravnava bolnika:

• 
  bolnika napotimo na pregled k nevrologu
  
• 
  glede na začetek simptomov in klinične znake se odločimo za zdravljenje in
  

diagnostično obravnavo

• 
  akutni simptomi in klinični znaki zahtevajo takojšno diagnostično obravnavo in
  

zdravljenje
Preiskave:

• 
  laboratorijske
  

elektroliti

toksikološke

določanje nivoja protiepileptičnih zdravil

• 
  nevroradiološke
  

računalniška tomografija glave ( krvavitev, ishemija, tumor..)

magnetno resonančna tomografija glave (MRT)

• 
  druge
  

lumbalna punkcija in preiskave cerebrospinalnega likvorja

elektromiografija (EMG).

ZDRAVLJENJE

• 
  empirično s tiaminom pri alkoholiku, sicer glede na vzrok.
  

LITERATURA

• 
  Baloh RW. Approach to the dizzy patient. In: Baloh RW, ed. Neurology. Bailleres
  

Clin Neurol 1994;3:453.

• 
  Rosenberg RN. Ataxic disorders. In: Fauci AS, et al., eds. Harrison principles of
  

internal medicine. Philadelphia: McGraw-Hill, 1998:2363-368.

Avtor: asist. Alenka Horvat, dr. med.