Fizika je ena najstarejših ved, ki proučuje obnašanje različnih stvari V času in prostoru

Yüklə 467 b.

tarix	08.10.2017
ölçüsü	467 b.
	#3586

Fizika je ena najstarejših ved, ki proučuje obnašanje različnih stvari v času in prostoru.

Fizika je ena najstarejših ved, ki proučuje obnašanje različnih stvari v času in prostoru.
Pojasnjuje vse od najmanjših pa do največjih fizikalnih pojavov, pri čemer uporablja različne fizikalne količine.
Fizika je tudi povezana z ostalimi naravoslovnimi vedami, kot so kemija, biofizika in fiziologija.

V tem obdobju so počasi začeli uvajati merjenje.

V tem obdobju so počasi začeli uvajati merjenje.
Za to je imel večina zaslug Nikolai Krebs (1401-1461), ki je trdil, da mora vsako razmišljanje utemeljiti z merjenjem. Posebno pomembna se mu je zdela teža zato mu je tudi bila tehtnica vzor za merlino napravo.
Tudi Leonardo Da Vinci je kasneje imel isto prepričanje kot Krebs in je prav tako delovanje tehtnice in drugih osnovnih pripomočkov uporabljal za različne mehanizme.
Prav tako je Da Vinci delovanje šripcev, vzvodov in tehtnic pojasnil z izrekom o izvodu.

Rodil se je 15. aprila.1452 v Toskani, umrl pa 2.maja.1519. Opisovali so ga kot genija. Bil je matematik, fizik, umetnik, filozof in še marsikaj drugega. Najbolj je znan po njegovi sliki Mona Lizi. Ni imel višje izobrazbe, ampak je do vsega svojega znanja prišel z opazovanjem. Prav tako je bil skregan z večino takratnih umetnikov.

Rodil se je 15. aprila.1452 v Toskani, umrl pa 2.maja.1519. Opisovali so ga kot genija. Bil je matematik, fizik, umetnik, filozof in še marsikaj drugega. Najbolj je znan po njegovi sliki Mona Lizi. Ni imel višje izobrazbe, ampak je do vsega svojega znanja prišel z opazovanjem. Prav tako je bil skregan z večino takratnih umetnikov.

Po približno tisočletju je znanost v tem obdobju polagoma oživela.

Po približno tisočletju je znanost v tem obdobju polagoma oživela.
Prav tako je tudi v tem obdobju še nekaj časa deloval Leonardo Da Vinci.
Pomembna pa je tudi knjiga De Magnete, ki jo je leta 1600 izdal Gilbert. V njej je prvič uporabil pojem elektrika.
Gilbertove tako imenovane neelektrične snovi danes imenujemo prevodniki.

Kopernik pa je bil še en fizik 16. stoletja. On je spremenil dosedanje prepričanje, ki ga je postavil Ptolomej.

Kopernik pa je bil še en fizik 16. stoletja. On je spremenil dosedanje prepričanje, ki ga je postavil Ptolomej.
Ptolomej je trdil, da je središče vsega vesolja Zemlja in da vsi planeti potujejo okoli nje.
Kopernik pa je spremenil to prepričanje in trdil, da je sonce v središču.
Kopernik je svoje razmišljanje pojasnil takole:

To obdobje imenujemo tudi stoletje znanstvene revolucije, saj je bil viden hiter razvoj fizike.

To obdobje imenujemo tudi stoletje znanstvene revolucije, saj je bil viden hiter razvoj fizike.
Leta 1609 je Galileo Galilei odkril teleskop in z njem opazoval nebo. Postal je prepričan, da ima dovolj dokazov za potrditev Koprnikovega sistema, sepravi s soncem v središču vesolja.
Prav tako je spoznal, da vsa telesa v odsotnosti upora po klancu padajo z istim pospeškom. To pa je nasprotovalo Aristotelovim naukom.

Bil je italijanski astronom, fizik, matematik in filozof. Rodil se je 15. februarja.1564 v Pisi in umrl 8. januarja.1642 v Arcetri pri Firencah. Bil je prvi po Arhimedu, ki je preučeval naravne pojave s poskusi. Odkril je 4 Jupitrove najsvetlejše lune, ki so po njem imenovane kot Galilejivi sateliti. Napisal je veliko del o njegovih nobih odkritjih o astronomiji in postavil zakone prostega pada, nihala in meta.

Bil je italijanski astronom, fizik, matematik in filozof. Rodil se je 15. februarja.1564 v Pisi in umrl 8. januarja.1642 v Arcetri pri Firencah. Bil je prvi po Arhimedu, ki je preučeval naravne pojave s poskusi. Odkril je 4 Jupitrove najsvetlejše lune, ki so po njem imenovane kot Galilejivi sateliti. Napisal je veliko del o njegovih nobih odkritjih o astronomiji in postavil zakone prostega pada, nihala in meta.

V tem obdobju je živel Isaac Newton, po mnenju mnogih največji fizik vseh časov.

V tem obdobju je živel Isaac Newton, po mnenju mnogih največji fizik vseh časov.
Nadaljeval je in do prvega viška pripeljal Galileovo delo.
Spisal je tri Newtonove zako, s katerimi je opisal gibanje teles. Prvič jih je simuliral v njegovem znanem delu Matematična načela naravoslovja, ki je bila izdana leta 1687.
Zastavil je tudi Newtonov splošni gravitacijski zakon, ki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo. Prav tako teorija pokaže tudi, da večja je masa telesa, večja je njegova gravitacijska sila. Tudi ta zakon je opisal v knjigi Matematična načela naravoslovja.

Rodil se je 4. januarja. 1643 v Angljiji. In umrl 31. marca. 1728 prav tako v Angljiji. Bil je angleški fizik, matematik, astronom, filozof in alkimist. Rodil se je v premožni mestni družini. Nikoli ni bil nadarjen za kmečka opravila, zato ga je stric poslal na šolanje. Po končani šoli je postal profesor na Cambriški univerzi. Z njegovim prvim raziskovanjem o svetlobi so se mu odprla vrata v kraljevo družbo. Napisal je še veliko drugih del.

Rodil se je 4. januarja. 1643 v Angljiji. In umrl 31. marca. 1728 prav tako v Angljiji. Bil je angleški fizik, matematik, astronom, filozof in alkimist. Rodil se je v premožni mestni družini. Nikoli ni bil nadarjen za kmečka opravila, zato ga je stric poslal na šolanje. Po končani šoli je postal profesor na Cambriški univerzi. Z njegovim prvim raziskovanjem o svetlobi so se mu odprla vrata v kraljevo družbo. Napisal je še veliko drugih del.

Immanuel Kant je leta 1755 meglice na nebu razglasil za oddaljene galaksije. Te meglice je sicer prej opazoval že Galilei.

Immanuel Kant je leta 1755 meglice na nebu razglasil za oddaljene galaksije. Te meglice je sicer prej opazoval že Galilei.
To leto je tudi izdal svoje delo z naslovom Splošna naravna zgodovina in teorija neba ali poskus, zaobjeti mehanično poreklo vse svetovne zgradbe, obravnavano po Newtonovih načelih.
Kasneje je Pierre Simon de Laplace trdil, da je vrtenje planetov posledica vrtenja te meglice iz katere naj bi se zaradi napak homogenosti plina razvili planeti in Sonce.
Johann Heirich Lambert se je strinjal z Kantom in je še dodal trditev, da se galaksija vrti in naš sončni sistem z njo v enem izmed korakov.

Leta 1925 je Edwin P. Hubble okril kefeide.

Leta 1925 je Edwin P. Hubble okril kefeide.
S slednjimi je Harlow Shaply, ki je opazoval vesolje, prišel do sklepa, da sonce ni v središču galaksije.
Prav tako je tudi problem neskončnosti dobil rešitev in sicer z Bernhardom Riemannom in njegovo zasnovo neevklidske geometrije, ker je svet lahko končen in hkrati neomejen.
Po 19. stoletju se prične moderna doba v zgodovini fizike.

PRESEK ( list za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje) Letnik 27, številka 4

PRESEK ( list za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje) Letnik 27, številka 4
Naslov članka: Leonardo da Vinci in fizika.
Avtor: Janez Strnad
Seminarska naloga: Zgodovina fizike
Avtor: Grega Herlec, Kranj, 1999
Wikipedija
Google slike

Yüklə 467 b.

Dostları ilə paylaş:

Fizika je ena najstarejših ved, ki proučuje obnašanje različnih stvari V času in prostoru

Fizika je ena najstarejših ved, ki proučuje obnašanje različnih stvari v času in prostoru.

Fizika je ena najstarejših ved, ki proučuje obnašanje različnih stvari v času in prostoru.

Pojasnjuje vse od najmanjših pa do največjih fizikalnih pojavov, pri čemer uporablja različne fizikalne količine.

Fizika je tudi povezana z ostalimi naravoslovnimi vedami, kot so kemija, biofizika in fiziologija.

V tem obdobju so počasi začeli uvajati merjenje.

V tem obdobju so počasi začeli uvajati merjenje.

Za to je imel večina zaslug Nikolai Krebs (1401-1461), ki je trdil, da mora vsako razmišljanje utemeljiti z merjenjem. Posebno pomembna se mu je zdela teža zato mu je tudi bila tehtnica vzor za merlino napravo.

Tudi Leonardo Da Vinci je kasneje imel isto prepričanje kot Krebs in je prav tako delovanje tehtnice in drugih osnovnih pripomočkov uporabljal za različne mehanizme.

Prav tako je Da Vinci delovanje šripcev, vzvodov in tehtnic pojasnil z izrekom o izvodu.

Po približno tisočletju je znanost v tem obdobju polagoma oživela.

Po približno tisočletju je znanost v tem obdobju polagoma oživela.

Prav tako je tudi v tem obdobju še nekaj časa deloval Leonardo Da Vinci.

Pomembna pa je tudi knjiga De Magnete, ki jo je leta 1600 izdal Gilbert. V njej je prvič uporabil pojem elektrika.

Gilbertove tako imenovane neelektrične snovi danes imenujemo prevodniki.

Kopernik pa je bil še en fizik 16. stoletja. On je spremenil dosedanje prepričanje, ki ga je postavil Ptolomej.

Kopernik pa je bil še en fizik 16. stoletja. On je spremenil dosedanje prepričanje, ki ga je postavil Ptolomej.

Ptolomej je trdil, da je središče vsega vesolja Zemlja in da vsi planeti potujejo okoli nje.

Kopernik pa je spremenil to prepričanje in trdil, da je sonce v središču.

Kopernik je svoje razmišljanje pojasnil takole:

To obdobje imenujemo tudi stoletje znanstvene revolucije, saj je bil viden hiter razvoj fizike.

To obdobje imenujemo tudi stoletje znanstvene revolucije, saj je bil viden hiter razvoj fizike.

Leta 1609 je Galileo Galilei odkril teleskop in z njem opazoval nebo. Postal je prepričan, da ima dovolj dokazov za potrditev Koprnikovega sistema, sepravi s soncem v središču vesolja.

Prav tako je spoznal, da vsa telesa v odsotnosti upora po klancu padajo z istim pospeškom. To pa je nasprotovalo Aristotelovim naukom.

V tem obdobju je živel Isaac Newton, po mnenju mnogih največji fizik vseh časov.

V tem obdobju je živel Isaac Newton, po mnenju mnogih največji fizik vseh časov.

Nadaljeval je in do prvega viška pripeljal Galileovo delo.

Spisal je tri Newtonove zako, s katerimi je opisal gibanje teles. Prvič jih je simuliral v njegovem znanem delu Matematična načela naravoslovja, ki je bila izdana leta 1687.

Zastavil je tudi Newtonov splošni gravitacijski zakon, ki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo. Prav tako teorija pokaže tudi, da večja je masa telesa, večja je njegova gravitacijska sila. Tudi ta zakon je opisal v knjigi Matematična načela naravoslovja.

Immanuel Kant je leta 1755 meglice na nebu razglasil za oddaljene galaksije. Te meglice je sicer prej opazoval že Galilei.

Immanuel Kant je leta 1755 meglice na nebu razglasil za oddaljene galaksije. Te meglice je sicer prej opazoval že Galilei.

To leto je tudi izdal svoje delo z naslovom Splošna naravna zgodovina in teorija neba ali poskus, zaobjeti mehanično poreklo vse svetovne zgradbe, obravnavano po Newtonovih načelih.

Kasneje je Pierre Simon de Laplace trdil, da je vrtenje planetov posledica vrtenja te meglice iz katere naj bi se zaradi napak homogenosti plina razvili planeti in Sonce.

Johann Heirich Lambert se je strinjal z Kantom in je še dodal trditev, da se galaksija vrti in naš sončni sistem z njo v enem izmed korakov.

Leta 1925 je Edwin P. Hubble okril kefeide.

Leta 1925 je Edwin P. Hubble okril kefeide.

S slednjimi je Harlow Shaply, ki je opazoval vesolje, prišel do sklepa, da sonce ni v središču galaksije.

Prav tako je tudi problem neskončnosti dobil rešitev in sicer z Bernhardom Riemannom in njegovo zasnovo neevklidske geometrije, ker je svet lahko končen in hkrati neomejen.

Po 19. stoletju se prične moderna doba v zgodovini fizike.

PRESEK ( list za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje) Letnik 27, številka 4

PRESEK ( list za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje) Letnik 27, številka 4

Naslov članka: Leonardo da Vinci in fizika.

Avtor: Janez Strnad

Seminarska naloga: Zgodovina fizike

Avtor: Grega Herlec, Kranj, 1999

Wikipedija

Google slike