Gabi Čačinovič Vogrinčič, Lea Šugman Bohinc, Ksenija Bregar Golobič delovni odnos soustvarjanja V oš

Gabi Čačinovič Vogrinčič, Lea Šugman Bohinc, Ksenija Bregar Golobič DELOVNI ODNOS SOUSTVARJANJA V OŠ

• Model proučevanja in zagotavljanja ugodnih okoliščin za razvoj bolj zadovoljivih, uspešnih, funkcionalnih vzorcev

• Strokovni posvet, FSD, MŠŠ, ESS, 18.4.2009

VKLJUČUJOČA ŠOLA

• MODEL SOUSTVARJANJA UČENJA IN POMOČI je najtesneje povezan z modelom vključujoče šole:

• pogledom na otroke v učilnici kot na skupnost različnih posameznikov – različnih izvirnih posameznikov

• osredotočenostjo na učno okolje, v prvi vrsti na pouk in učilnico oz. kurikul v najširšem pomenu besede, vključno s prikritim kurikulom (najbolj samoumevno šolsko rutino)

• potrebo po prilagajanju okolja otroku (po ‘socializaciji okolja’)

• pomenom učenčeve vsakodnevne konkretne izkušnje upoštevanja in vključevanja drugačnosti, izkušnje soudeleženosti in soustvarjanja, strpnosti in solidarnosti

PRILAGAJANJE METOD IN OBLIK DELA

• Vsak učenec v osnovni šoli, ki ima težave pri učenju, ima pravico, da mu šola prilagodi metode in oblike dela, organizira dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. To piše v Zakonu o osnovni šoli (12. člen): »izobraževanje učencev z učnimi težavami se izvaja tako, da jim šola prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči«.

KONTINUUM POMOČI: PRVI ŠTIRJE KORAKI

• 1. pomoč učitelja pri pouku (skupnem in nivojskem), dopolnilnem pouku ter v okviru podaljšanega bivanja

• 2. pomoč šolske svetovalne službe in/ali mobilne specialno pedagoške službe

• 3. dodatna individualna in skupinska pomoč (izvajajo jo lahko specialni pedagogi, učitelji in svetovalni delavci)

• 4. mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove

ODLOČBA O USMERITVI V PETEM KORAKU ZA MANJŠI DEL UČENCEV

• Če pomoč učencu v teh štirih korakih ni zadostna, šele potem - v petem koraku - se šola skupaj s starši odloči za to, da za učenca predlaga usmeritev v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Takrat učenec dobi odločbo in zanj šola pripravi individualizirani program. V njem so opredeljene oblike prilagojenega izvajanja in pa ure dodatne strokovne pomoči. Vendar odločbo in individualiziran program potrebuje le manjši delež vseh učencev z učnimi težavami. To so učenci z najtežjimi oblikami specifičnih učnih težav, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami jih imenuje 'otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja'.

IZVIRNI DELOVNI PROJEKT POMOČI ZA VSE UČENCE

• Vsi učenci z učnimi težavami – usmerjeni in neusmerjeni, učenci z odločbo in brez odločbe - pa potrebujejo individualni projekt pomoči – izvirni delovni projekt soustvarjanja učenja in pomoči.

UČITELJEVA POMOČ V RAZREDU

• Model soustvarjanja učenja in pomoči je uporabljiv na celotnem kontinuumu učencev z učnimi težavami oziroma kontinuumu pomoči. V Konceptu dela 'Učne težave v osnovni šoli' in v tem – našem skupnem – razvojno-raziskovalnem projektu pa se nanaša samo na učence s težavami pri učenju, ki niso usmerjeni, ki so brez odločbe. Poudarek tako Koncepta kot razvojno raziskovalnega dela, ki je pred nami, je raziskovanje prvih štirih korakov, še posebej prvega koraka, ki je najpomembnejši: učiteljeva pomoč v razredu.

DELOVNI ODNOS SOUSTVARJANJA V OŠ

• UVOD

• VEDA O VZORCIH: SINERGETIKA

• PRIMARNI KONTEKST STABILNOSTI

• GENERIČNA NAČELA SINERGETIKE

• OCENA STABILNOSTI

• SINERGETSKI PROCESI SAMOORGANIZI- RANJA NOVIH VZORCEV V KONTEKSTU ŠOLE

• USPEŠNA PRAKSA SOUSTVARJANJA

VEDA O VZORCIH : SINERGETIKA

• organiziranost spoznavanja, čustvovanja, vedenja, odnosov: v času ponavljajoči se vzorci

• okoliščine, ki spodbudijo spontani razvoj bolj učinkovitih, zadovoljivih, funkcionalnih s-č-v-o vzorcev v sistemu (posamez., skupine, organiz.)

• vzorec = stabilnost; pogoj za razvoj novega vzorca: destabilizacija starega vzorca

• nujni pogoj za destabilizacijo obstoječih vzorcev in spontano porajanje novih: dodatna energija (energizirajoči dejavnik)

• predpogoj za destabilizacijo starih in razvoj novih vzorcev: kontekst stabilnosti (Schiepek s sod., 2000)

PRIMARNI KONTEKST STABILNOSTI

• =predpogoj za procese destabilizacije, kar v procesih-učinkih soustvarjanja v OŠ omogočamo z razvojem vidikov, kot so:

• dogovor o delovnem odnosu in izvirnem delovnem projektu soustvarjanja (Čačinovič Vogrinčič, 200?)

• krepitev sogovornikovega občutka lastne vrednosti in virov (perspektiva moči)

• občutek varnosti in zaupanja (spoštljiv in odgovoren zaveznik, ekspert iz izkušenj, odprt prostor za dialog, pridruževanje idr.)

• veselje do učenja iz napak, raziskovanja, poskušanja

• stabilnost okvira konteksta učenja/pomoči (profesionalna disciplina, jasna opredelitev vlog, meja/omejitev idr.)

• pričakovanje, da se bo sodelovanje razvijalo v smeri želene spremembe

• (motivirajoča, energizirajoča) usmerjenost na prihodnost, na dogovorjene cilje idr. (Schiepek s sod., 2000)

GENERIČNA NAČELA SINERGETIKE

OCENA STABILNOSTI (Schiepek s sod., 2000)

• a. odprtost za spremembe: učenec/učitelj se zaveda neustreznosti vzorca in se želi spremeniti: drugi vzorci so možni, vendar potrebuje podporo učiteljice, š.s.d, starša/kolega, ravnatelja

• b. stabilni vzorci, navezanost: učenec/učitelj kljub stabilnim “problemskim” vzorcem motiviran za spremembo (del. odnos, eksperimenti, variacije, izjeme); čustvena navezanost; fokus na rešitev, ne problem! raba jezika!

• c. akutne/ponavljajoče nestabilnosti: povečati varnost, zmanjšati pritisk po spremembi; učitelj kot spoštljivi in odgovorni zaveznik; organizirati vsakdanje življenje; učiti se živeti s probl. vzorci

USPEŠNA PRAKSA SOUSTVARJANJA 2

• destabiliziranje (uporaba energizirajočih dejavnikov)

• upoštevanje časovne uglašenosti (kairos)

• uresničevanje kriterijev uspešnega soustvarjanja kot razgovora

• specifičnost energizatorjev, nespecifičnost njihovih učinkov

• preokvirjanje učenčevih idr. neučinkovitih vzorcev

• reševanja problema

• perspektiva (raziskovanje, krepitev, dodajanje) moči

• osebno, bolj konkretno, tukaj in zdaj, več o tem

• od zakaj/problem/preteklost h kako/rešitev/

• sedanjost in prihodnost

• pripovedovanje zgodb, pripovedk, analogij, metafor

• uporaba humorja

• posebna preokvirjajoča vprašanja (smisla, izjeme,

• čudeža, lestvice, krožna oz. odnosna idr.)

• …